MZ

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Štajerski tednik za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Približno 30 letalcev, članov Letalskega centra Maribor, sodeluje v štirimesečnem projektu obrambe pred točo. Ta je financirana projektno, vsako leto znova po razpisu. Država in občine zanjo namenijo 280.000 evrov, je dejal Kralj. Zaradi letošnje dolge sezone neurij, začela se je v maju in trajala do septembra, odobreno financiranje vseh stroškov letalcev ne pokriva.

Kronika

Po Ptuju in okolici ponovno tolkla toča

Kralj poračun v višini dobrih 60.000 evrov pričakuje z rebalansom državnega proračuna. »Leteli smo 36 ur. Do vključno 10. septembra smo imeli 28 akcij: pet v maju, dvanajst junija, osem julija, dve avgusta in eno septembra. Porabili smo 180 plamenic reagensa (srebrovega jodida), kar je polovica več od količine, predvidene v razpisu za financiranje. Naslednje leto s proračunom, kot smo ga imeli doslej, več ne bo šlo skozi. Pilotom je treba dvigniti višino nagrade, pričakujemo tudi pomoč pri financiranju usposabljanja. Za eno letalo s posadko bi letno potrebovali od 450.000 do 500.000 evrov.

Kronika

Neurje, ki je opustošilo Spodnje Podravje: gasilci na nogah dneve in noči

Pošteno pa bi bilo, da bi država izvajanje in financiranje protitočne obrambe izenačila z dejavnostjo gašenja z letali. Kot sem že večkrat povedal, bi vzpostavili tri centre, v vsakem bi bila tri letala in vsaj dva zaposlena pilota. Na požarni dejavnosti so na vsako letalo zaposleni štirje piloti in dodatno tehnično osebje. Zato ne razumem tako mačehovskega odnosa do naše dejavnosti,« je dejal vodja protitočne obrambe Darko Kralj.

Vsaka akcija pomeni najmanj prihranjen milijon evrov

»Vsaka akcija, s katero smo območje ubranili pred uničujočo točo, letos je to bilo 28-krat, je pomenila najmanj milijon evrov prihranka pri škodi. Torej do kakšnega financiranja bi lahko bili upravičeni?« sprašuje Kralj in dodaja: »Pred leti smo dokazali, da znamo narediti tudi dež. Pri škodah, ki jih povzroča suša, bi moral nekdo v tej državi razmišljati, ali bi ustvarjali tudi dež. To bi lahko izvajali z istimi letali kot protitočno obrambo, le z drugim reagensom. Dubaj je sredi puščave zelen. Vsi vemo, zakaj. Evropa se sooča s sušami in nekaj bo treba ukreniti.«

Kronika

Darko Kralj: "Toča je letela s hitrostjo strelnih nabojev"

O vplivu na okolje

»Okoljevarstveniki nam očitajo vpliv na okolje – zaradi kemikalij, ki jih vbrizgamo v oblak. Prepričan sem, da je pri sanaciji posledic toče bistveno več kemikalij kot v našem postopku razbijanja ledu v oblakih. Vinograde, sadovnjake, vrtnine, poljščine je treba po toči poškropiti. Koliko se pobarva avtomobilov, zakoplje azbesta s salonitnih streh …? Kakšen je zaradi toče vpliv na okolje? Velik! Vpliv kemikalij z našega postopka razbijanja ledu v oblakih je minimalen.

Več preberite v Štajerskem tedniku