MV

Na pragu hiše me je pričakala v vijoličnem predpasniku iz svetlikajočega se blaga, ki je prekrivalo pikčasto krilo, sive lase je imela skrbno spete na zatilju. Močan stisk roke in sledilo je prijazno vabilo v njen dom na pogovor o otroštvu, življenju, prežetem s smehom in žalostjo.

Jerica Krošel se je rodila v Sestržah na domačiji Salatnik kot tretji, najmlajši otrok. "Ko sem se leta 1943 rodila, so bili ata stari že 59 let," pove. Je otrok iz drugega zakona, saj se je Jeričin oče prvič poročil v Ameriki, nato pa si po smrti žene v domovini ustvaril novo družino. Živeli so na pethektarski kmetiji.

"Danes bi tako majhni kmetiji rekli freta," je pokomentirala Jerica. Življenje na kmetiji pa je pomenilo, da je bilo dela vedno preveč. "Od malega sem delala, karkoli je bilo. Kolegice so mi šele kasneje povedale, da niso preveč rade prišle k meni na obisk, so rekle, da je imela teta Tinika, moja mama, vedno delo zanje."

MV

Pri desetih letih dobila kolovrat, ki ga hrani še danes

Dogodilo pa se je, da se je v njihovo bližino primožila neka Korošica, ki je s seboj prinesla kolovrat. "Rekla je, da za kokoši potrebuje koruzo in pšenico, ki ju nima, ima pa kolovrat, na katerega ne bo nikoli predla. Tako sem pri desetih letih dobila kolovrat in med prvimi počitnicami sem se pri Fiderškovih v Savinskem že naučila presti, mama je tkala."

Kolovrat, ki ga je dobila pri desetih letih, še danes hrani, prav tako mamine statve in še vrsto ostalih predmetov. "Vidite ožgan les na levem stebru, to je zato, ker so bile te statve narejene iz ostankov 300 let starega kozolca, ki je zgorel. Same statve pa imajo letnico 1918. Za mamo so jih dali narediti stari starši," pove in pokaže na zarezano letnico, nato še laneno rjuho, prav tako staro več kot 100 let. Še kot otrok se je Jerica naučila vseh del priprave lanu in blaga.

"18 del je od semena do platna," pove. In znanje je največ, kar je dobila.

Več v Štajerskem tedniku