ČG

A medtem ko je dolga leta opravil po štiri odvoze zamaškov letno, letos upa, da mu bo uspel vsaj eden. »Kaj pa vem, ljudem je očitno pretežko odtrgati zamašek s steklenice, pa tudi po covidu se stvari niso nikoli več postavile nazaj,« razmišlja.

Zadnji odvoz zamaškov, skupno tri tone, je opravil novembra lani. Zbiranje gre počasi, do novega mu še vedno manjka približno ena tona. A po petnajstih letih Habjanič brez zbiranja zamaškov pravzaprav sploh ne zna več živeti. »Toliko ljudi me pozna, je z mano na vezi, sodeluje z menoj pri zbiranju zamaškov, da imam občutek, da jih bom, če neham, pustil na cedilu. Čeprav bo enkrat seveda prišlo tudi to.«

Kronika

Da bi prihranil 20 evrov, smeti raje kuri

Na začetku je večina tako mislila, da to zbiranje ne bo dolgo trajalo. »Prvo leto sem nabral 200 kilogramov, drugo 400, tretje pa kar šest ton. Torej so videli, da sem jaz, stari ded, vseeno resen in sem imel veliko podpore,« se spominja. Zamaške je dobival od lokalov, šol, vrtcev in iz vseh koncev sveta, tudi po pošti, ko je poštnina verjetno stala več, kot so bili vredni zamaški. Od leta 2011 je na reciklažo pospremil več kot 86.000 kilogramov oziroma 35 milijonov zbranih zamaškov, ki jih je odpeljalo 27 velikih tovornjakov Slovenske vojske, ki mu že dolga leta stoji ob strani. S tem je v vseh letih zbral 30.000 evrov pomoči.

Živali

Ptujska dekleta rešila mladega lisjaka, a ta ne sme v posvojitev

Nato pa sta sledila dva udarca. Prvega je zadal covid, ki je za nekaj časa popolnoma zaustavil zbiranje zamaškov, ki nikoli več ni doživelo enakega razcveta. Drugega je zadala uredba Evropske unije, da se mora zamašek držati plastenke. Skozi leta pa se je moral bojevati tudi proti kraji zamaškov in rednemu odstranjevanju posod za njihovo zbiranje. V vseh teh letih jih je naredil in obesil preko 1.000. Večkrat so mu tudi vlomili v skladišče na ptujski železniški postaji. »Zadnja modna muha je, da mi nekdo pred vrata nastavlja vrečke, v katerih je sicer nekaj zamaškov, večinoma pa so smeti, očitno pobrane iz košev za odpadke.«

Kronika

Ignac še zbira zamaške, a jih je pol manj

Čeprav časi zbiranju zamaškov niso naklonjeni, pa na tiho upa, da bi mu vendarle lahko, če mu bo zdravje še nekaj časa služilo, uspelo doseči 100 ton zbranih zamaškov. Zato ljudi znova poziva: »Popolnoma nič vas ne stane, če zamašek odstranite s plastenke in ga odložite v za to pripravljeno posodo ali v škatle, ki čakajo v trgovskih centrih. Napolnite jih, saj boste na ta način pomagali nekomu, ki to potrebuje, hkrati pa boste naredili tudi uslugo naravi.«