DK

V času sodobne mehanizacije in kmetijstva ter množične potrošnje se vračajo k znanjem, ki so stoletja zaznamovala življenje na podeželju in obujajo star način setve, spravila in tritve lanu. Ta še zdaleč ni enostaven.

Lan je bil nekoč izjemno pomembna poljščina na slovenskih kmetijah. Iz njegovih vlaken izdelujejo najkakovostnejše platno. A pridelava zahteva veliko časa in potrpežljivosti, ročnega dela, sodelovanja. Turistično društvo Destrnik še vedno ohranja tradicijo in jo tesno povezuje z družabnim življenjem, saj vključujejo mnoge člane društva. Predsednica društva Irena Pernat poudarja pomen prikazovanja in ohranjanja tradicionalnih postopkov. So eno redkih društev v državi, ki še poznajo celoten postopek. Ta pa terja zelo veliko časa in dela.

Politika

V Destrniku razdelili 1,5 milijona evrov iz loto dobitka. Kaj bodo delali?

»Predelava in pridelava lanu je zahtevna. S tem smo se bolj natančno začeli ukvarjati od leta 2012 naprej, ko je nastal projekt Od lanu do platna, ki je namenjen prikazovanju tega postopka. Mislim, da smo med zelo redkimi društvi, ki se ukvarja s tem, imamo tudi svoje seme, avtohtono, s certifikatom. Vsako leto ga posejemo in ta lan uporabljamo za prikazovanje. Naš projekt smo ponesli tudi v osnovne šole. Pripravimo tehniški dan, ki učence in učitelje zelo zanima. Rastlina lan je najmanj poznana v naših krajih, zato želimo to spremeniti. Nekoč je imel vsak večji kmet posejano njivo z lanom, doma lanišnico in so tkali platno,« pravi Pernatova. Lanišnica, ki jo uporablja Turistično društvo Destrnik, pa je danes edina v občini, pa tudi daleč naokrog. S pomočjo občine so jo zgradili leta 2020, tako da lahko nadaljujejo projekt.

Kronika

Dirkači skozi Destrnik polnijo občinsko blagajno

Vsako leto posejejo eno njivo lanu, namenjenega za prikaz običaja, otrokom ponudijo možnost, da se preizkusijo in tkejo na ročnih statvah.

Kdo bo še skrbel za ohranjanje tradicije?

Več v Štajerskem tedniku