Pošta s Finančne uprave RS (FURS) res ni nekaj, česar bi se človek iskreno razveselil; mačehi državi je namreč skoraj gotovo še kaj dolžan. Morebitno še preostalo navdušenje vsekakor splahni, ko informativni izračun dohodnine za preteklo leto prejme – hja, že drugič …
FURS je moji soimenjakinji, domnevno stanujoči v Mariboru, poslal informativni izračun dohodnine. Poštar je na pošiljki naslov označil kot neznan, zato so izračun vrnili pošiljatelju. V ptujskem finančnem uradu se niso dali zmesti. Domislili so se preproste in elegantne rešitve problema: preverili so, ali imajo morda na zalogi še kakšno Evo Milošič. In, zlomka, imeli so jo! Kraj na kuverti so prečrtali, ime in priimek ter ulico s hišno številko pa pustili. Kasneje so modro ugotovili, da bi se pošiljka, poslana na neobstoječo ptujsko ulico, znala vrniti k njim. Da torej ne bi prišlo do nepotrebnih sitnosti, so informativni izračun dohodnine lično zapakirali v novo kuverto, nanjo pa natisnili moje ime in priimek ter (tudi moj) naslov.
Pošiljko sem, naslovljena je bila vendar name, odprla in prebrala. Pa se številke s tistimi iz nekaj dni prej prejetega izračuna niso ujemale. Najbolj prepričljiv znak, da gre za napako, je bil gotovo podatek, da mi bo država par evrov vrnila (ha!). O pomoti sem obvestila FURS, kjer so me prijazno potolažili, da kljub oznakama »davčna tajnost« in »odpre samo naslovnik« z odprtjem pošiljke nisem storila prekrška. Oh, blažena milost! Pred tem so me sicer pobarali, ali o zadevi poizvedujem kot davčna zavezanka ali kot novinarka. Opredelila sem se za slednjo opcijo; kdo ve, kaj bi me čakalo pri prvi …
Preberite več v Štajerskem Tedniku
_(300_×_200mm)_(1).jpg)
