(MNENJE):Beda Prešernove proslave na Ptuju
Družba
Tipografija

Letošnja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku na Ptuju je bila vse prej kot svečan in vesel in dogodek. Lokacija Dominikanskega samostana (romanska cerkvena ladja) deluje s svojo črno prenovo prej kot kak mavzolej za pokojne kot pa slavnostna dvorana za kulturne prireditve.

Podeljena so bila priznanja Zveze kulturnih društev Ptuj in priznanja mestne občine Ptuj – Oljenke, za najvidnejše dosežke s področja kulture v mestu. Osredotočam se na slednja.
Mestni uradniki na občini so si zamislili dokaj nenavadno obliko podeljevanja. Utemeljitve

dobitnikov oljenk so reproducirali kar iz piškavega ozvočenja, kot da si nagrajenci niso zaslužili utemeljitev v živo, z odra. To bi morala opraviti županja, ki je vešča nagovorov in tudi lavreati bi si poleg stiska roke to zaslužili. Gre namreč za večni problem ozvočenja v tem prostoru, ki so ga letos skušali rešiti z dvema, na odru stoječima zvočnikoma, kar je mimogrede tudi kazilo podobo prizorišča. Problem ozvočenja tega prostora ni nov. Vsako ozvočenje v tako dolgi in ozki cerkveni ladji je namreč skoraj nemogoče, saj prihaja do poodmevanja izgovorjene besede in s tem do nerazumljivosti govorčeve misli. To se je pokazalo najbolj pri nagovoru slavnostnega govornika, slikarja Dušana Fišerja, ki je v svojem besedilu nizal tehtne misli v odnosu človek – umetnost. Druga stvar je sama lokacija proslave. Imamo lepo, nekoliko manjše gledališče, ki ima akustiko prostora za govor, kar bi bilo v tem primeru mnogo boljše. Tudi ambient v gledališču je prijetnejši, toplejši. K sreči je prireditev popestrila s svojim živim nastopom dobitnica oljenke Lilijana Klemenčič, ki nam je v zahvalnih besedah edina vlila nekaj topline in vedrine ter edina prečitala nekaj Prešernovih verzov. Bila pa je gostja, ne organizatorka!

Prenova Dominikanskega samostana je popolnoma zastala. Za časa županovanja dr. Štefana Čelana je bila narejena do treh četrtin. Kaj se je pa od takrat zgodilo? Nič. Sedeži v dvorani so preozki, vrste premalo razmaknjene. Kot bi se peljal z nizkocenovnim prevoznikom v avionu. Manjkajo samo še varnostni pasovi. Naslednji problem te lokacije so garderobe, ki so od vhoda v dvorano oddaljene približno 100 metrov. Za tako priložnost bi morala pri vhodnih vratih v dvorano stati garderobna stojala za plašče in bunde, saj je zima. Na hodnikih okoli samostanskega dvorišča ni niti enega stola, da bi lahko starejši ali invalidni nekoliko posedeli. Skratka; izbira te lokacije za tovrstne prireditve je neprimerna. Arhitekti so dobro pokasirali in si med seboj razdelili vse možne nagrade in priznanja za veledosežek prenove, potem pa nič. Podobno se dogaja s ptujsko tržnico, ki po poseku katalp in prenovi ničemur ne služi.

Še beseda o »kulturnem programu« proslave. Pevka Ditka na tako proslavo ne sodi. Pri njenih izvedbah gre za komercialno in šablonsko nategovanje verzov velikih pesnikov (S. Kosovel, K. Destovnik, K. Kovič, T. Pavček in F. Lainšček) na isto vižo. Uradnik, ki jo je izbral, ni razgledan!

Dokler bodo na mestni občini Ptuj ob vsakokratni menjavi župana in strankarskega načina kadrovanja ravnali tako, da mesto izgublja zgodovinski spomin, svojo identiteto in živost mestnega jedra se nam slabo piše!

Mitja Gobec, meščan

aplikacija

appstore  googleplay

radioptuj300