Arhiv Štajerskega Tednika

Označevanje psov posledično ocenjujemo za koristen ukrep, saj potepuških psov v Sloveniji praktično ni več.« Podobne rezultate si želijo tudi pri lastniških mačkah. Zavetišča namreč sprejmejo šestkrat več mačk kot psov, težje jih tudi oddajo. Veliko število mačk tako v zavetiščih ostaja v dolgotrajni oskrbi.

Tri leta: 3,6 milijona evrov državnega denarja

Iz državnega proračuna se po trenutno veljavni zakonodaji krije stroške dnevne oskrbe po 120. dnevu bivanja v zavetišču, če zapuščene živali ni mogoče oddati. V letu 2022 je bilo za dolgotrajno oskrbo iz državnega proračuna namenjenih skoraj 329.000 evrov, leta 2023 dobrih 1,5 milijona evrov, v letu 2024 pa skoraj 1,8 milijona evrov. Pred tem je bil strošek nižji, saj je veljalo, da če živali ni mogoče oddati, se lahko zavetišče odloči za evtanazijo. Koliko se iz državnega proračuna nameni za oskrbo mačk in koliko za oskrbo psov, ni znano, saj zavetišča računov ne izstavljajo ločeno za oskrbo psov, mačk in drugih živali. Največji prejemnik proračunskega denarja v letu 2024 je bilo zavetišče Mačja hiša, ki je prejelo 331.688 evrov oz. skoraj petino vsega denarja, sledi Zavetišče Horjul z 200.000 evri in Obalno zavetišče za zapuščene živali, ki je izstavilo za 186.800 evrov računov.

Obvezno čipiranje od 1. januarja 2027

Višje kazni za nespoštovanje predpisov

Občinam se bo strošek za zavetišča podvojil

Preberite več v Štajerskem Tedniku