Arhiv Štajerskega Tednika

Evropske države se tega svetnika, ki je dal svoj plašč beraču, da bi skril njegovo revščino, spominjajo na različne načine. Od poznega 4. stoletja pa do poznega srednjega veka se je po večjem delu zahodne Evrope z martinovim začelo obdobje postenja, ki je trajalo 40 dni in se je zato imenovalo Quadragesima Sancti Martini oziroma štiridesetdnevnica sv. Martina.

Izročilo izvira iz Francije, od koder se je kasneje razširilo na Nizozemsko, v Veliko Britanijo, Nemčijo, Skandinavijo in Vzhodno Evropo. Ker slavi zemeljske daritve za ljudi, je veljal za ključni srednjeveški jesenski praznik, ki v bistvu zelo spominja na ameriški zahvalni dan, le da onstran Velike luže takrat jedo purana, Evropejci pa martinovo gos. V nekaterih evropskih državah se martinovanje začne 11. novembra ob 11.11, v drugih pa se slavje začne že na predvečer praznika s kresovi, otroci pa se v mraku odpravijo po ulicah z lučmi in pojejo pesmi, za katere so nagrajeni s sladkarijami, podobno kot to počno v ZDA za noč čarovnic na predvečer dneva spomina na mrtve.

Preberite več v Štajerskem Tedniku