Arhiv Štajerskega Tednika

Skerbiš, ki je korant od zgodnjega otroštva, je sedaj član pred tremi leti uradno ustanovljenega društva s sedežem v Majšperku. Društvo šteje okrog 30 članov iz Majšperka in bližnje ter daljne okolice, vsem članom pa je skupna predanost liku koranta.

Po rodu Stoperčan je bil Skerbiš dolga leta član lancovskih korantov. »Od tam sta moja boter in botrica,« je pojasnil. Ker pa si je korantov kožuh želela nadeti tudi njegova hčerka Nika, se je pridružil Majšperčanom. »V našem društvu so lahko koranti tudi otroci, ženske in ne le moški, kot je nekdaj veljalo in v nekaterih društvih velja še danes. Navsezadnje se je tudi podoba koranta skozi desetletja spreminjala, saj gre za živi lik, ki se čez čas razvija. Ob tem tudi člani niso zgolj Majšperčani, temveč prihajajo iz drugih krajev. Bistveno pa je, da se vsi člani zavedajo pomena. Torej, da bistvo ni v špricarjih, temveč v obredju, živeti lik koranta. Če tega tisti, ki si nadene korantijo, nima v sebi, če se ga korant ne dotakne, potem takšnega člana tako prihodnje leto ni več zraven. Damo pa vsakemu priložnost,« je povedal Skerbiš. Ob tem je jasen, da se v društvu držijo pravil obredja, predvsem pa kulturnega obnašanja. »Poružimo z zvonci, zaželimo veseli fašenk, vse dobro pri hiši in vse dobro ljudem.«

Preberite več v Štajerskem Tedniku