33-letni Boris Šmigoc ali kot ga kličejo prijatelji Borči je ptujska legenda. Čeprav je zaradi cerebralne paralize že od rojstva priklenjen na invalidski voziček, življenje uživa s polno paro. Redno je na koncertih, tekmah, na druženju s prijatelji, veliko tudi potuje. Zaposlen je v družinskem podjetju Nova Reha. Boris je izjemno aktivna oseba s posebnimi potrebami, kar pa ne pomeni, da se pri svojem gibanju ne srečuje s premnogimi težavami, ki so včasih posledica malomarnosti posameznikov, najpogosteje pa pomanjkanja razmisleka o potrebah gibalno oviranih oseb.

V Kulturnem centru Primoža Trubarja v Šentjerneju je Atletska zveza Slovenije po opravljeni tradicionalni anketi podelila priznanja za naj atlete in atletinje leta v vseh starostnih kategorijah. Med člani sta največ glasov po pričakovanjih dobila svetovni podprvak v metu diska Kristjan Čeh (Ptuj) in Tina Šutej (Kladivar), srebrna na dvoranskem evropskem prvenstvu v skoku s palico in četrta na SP. Najboljši klub je ljubljanski Mass, trener pa Milan Kranjc, ki vadi Tino Šutej.

Aluminij – Koper 3:2 (2:1) STRELCI: 0:1 Omladič (14.), 1:1 Matić (22.), 2:1 Martić (28.), 3:1 Schaubach (78.), 3:2 Palčič (82.). ALUMINIJ: Petek, Schaubach, Jovan, Šubarić, Zeljković, Jagić, Martić, Jovanović, Gorenak, Kljun (od 71. Bilji), Matić (od 71. Susso). Trener: Robert Pevnik. KOPER: Koprivec, Palčič, Pavlović (od 64. Tepsić), Pabai, Mittendorfer, Marsetič (od 35. Groznica), Ankrah (od 64. Mulahusejnović), Vešner Tičić, Omladič (od 64. Jelenič), Nkada, Osuji. Trener: Safet Hadžić. Nogometaši Aluminija so še naprej „črna mačka“ za ekipe iz vrha lestvice, po Mariboru in Celju jim je moral premoč priznati še Koper. Več kot 70 % doslej osvojenih točk so šumarji dobili na tekmah s tremi zgoraj omenjenimi ekipami in Olimpijo – 11 od 15. Iz tega vidika Kidričane veliko težja tekma čaka v soboto v Rogaški Slatini …

Mnogi občani mestne občine Ptuj pri odvozu kosovnih odpadkov ugotavljajo, da je cena, ki jo plačajo zato, da stvari, ki jih več ne potrebujejo, odložijo na odlagališču Cero Gajke, (pre) visoka. Kar nekaj svetnikov je občinsko upravo opozorilo, da se lahko zgodi, da se bo posledično povečalo število divjih odlagališč.

Kmalu bo minilo eno leto od vzpostavitve ambulant za neopredeljene oziroma zavarovane osebe, starejše od 19 let brez splošnega osebnega zdravnika. Ptujski zdravstveni dom je bil na seznamu za vzpostavitev ambulante, a se je izkazalo, da potrebe po tem ni. „Še vedno imamo tri zdravnike, ki sprejemajo nove paciente,“ pojasnjuje Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj.

V Ljubstavi na njivi, ki sodi med najboljša kmetijska zemljišča, bo kmet iz 20 kilometrov oddaljenih Mihovc postavil 37 rastlinjakov, v katerih naj bi gojil jagodičevje, dišavnice in zelišča. Toda domačini so prepričani, da je gradnja rastlinjakov drugotnega pomena oz. celo bolj kamuflaža, saj naj bi bil osrednji cilj postavitev sončnih panelov in s tem sončne elektrarne. Bo proizvodnja električne energije na najboljših kmetijskih zemljiščih zamenjala pridelavo hrane? Zakaj pa ne, zagotovo je donosnejša, sončni paneli (iz redkih kovin) pa za okoljevarstvenike sprejemljivejši kot kmetovanje.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je odločilo, da bo za prašičje farme na kmetiji Valenko v Tibolcih treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje. Meja za ta postopek je določena pri 3.000 prašičih, Valenkovi so v dokumentaciji navajali, da jih bodo redili 2.990. Ministrstvo je k tej številki prištelo še obstoječe število glav živine na kmetiji in prišlo do zaključka, da kar krepko presega mejo 3.000.

Tri leta je minilo, odkar je župan David Klobasa začel snovati drzen projekt gradnje novega skoraj nič energijskega vrtca ob Trojiškem jezeru. Klobasa je trmasto vztrajal in projekt mu je, z zamudo sicer, pa vendar, uspelo pripeljati tako daleč, da kmalu ne bo več ovir za začetek gradnje. A ta ne bo stala napovedana dva milijona evrov, pač pa skoraj štiri, kar je za največji projekt v zgodovini občine.

Čeprav je regijska kolesarska steza v Spodnjem Podravju že zgrajena, občine zemljišč, po katerih so gradile, lastnikom še niso plačale. V Juršincih sedaj zahtevajo odkup po višji ceni.

Na številnih odsekih, kjer je hitrih voznikov preveč, so merilniki hitrosti edina rešitev za umirjanje prometa. Krajani Turnišč si želijo bodisi pogostejših meritev bodisi prikazovalnika tudi v tem delu mesta.