Podjetju Arriva se je pred nekaj dnevi iztekla enoletna pogodba, sklenjena z občino, za opravljanje javnih linijskih prevozov v mestnem prometu. Tudi tokrat je bilo to podjetje edini prijavljeni ponudnik, kar pomeni, da bodo še vsaj leto dni izvajali prevoze z mestnim busom. Strošek te storitev pa je vidno narasel.
Ustanovitelja podjetja Miran Senčar in Albert Bene sta pred tremi desetletji iz udobne in varne redne zaposlitve presedlala v podjetniške vode. Oba sta še danes prisotna v podjetju, kot solastnika in v vlogi strateških svetovalcev razvoja. Leta 2007 sta vodenje podjetja zaupala direktorju Bojanu Petku, najodgovornejše naloge v podjetju postopoma prevzemajo tudi njuni otroci. Miha Senčar je solastnik podjetja in komercialni direktor, Senčarjeva hči Taja Bezjak je zaposlena v komerciali, enako Benetova hči Jana Bene Orbanič.
Glavna pozornost kroga je bila namenjena derbiju neporaženih ekip iz vrha lestvice, Mure in Olimpije. Na Fazaneriji je v dresu domače vrste nastopala kar številčna zasedba igralk, ki so nogometno pot začele v ptujskem klubu (Lea Dolinar, Neli Hofman, Noelle Vilčnik, Neža Hrga, Ines Sok), pri gostih je bila takšna Urška Bratuša. Glavno pozornost je na koncu dobila Noelle Vilčnik, ki je v igro vstopila v 68. minuti, že tri minute kasneje pa je z golom odločila srečanje v korist Prekmurk. Vilčnikova je tudi najboljša strelka ekipe z devetimi goli.
Najbolj zanimiva tekma 9. kroga bo v nedeljo zvečer odigrana v mariborskem Ljudskem vrtu, kjer bo pri vijoličastih gostovala ekipa Kopra. Ob tem so na sporedu še ljubljanski derbi med Bravom in Olimpijo, pa prva tekma Rogaške na prenovljenem domačem stadionu (gostili bodo Muro), Celjani pa bodo proti prebujenemu Kalcerju poskušali potrditi vlogo favorita.
Ptuj je z novozgrajeno kolesarsko stezo še bližje Dravskemu polju. Iz Majšperka v mesto prikolesarimo v pol ure, iz Kidričevega v 20 in Hajdine v 10 minutah. 5,2 milijona evrov sta za novozgrajeno traso kolesarske steze prispevali EU in država, MO Ptuj je v projekt vložila milijon evrov lastnih proračunskih sredstev, občina Kidričevo 1,8 milijona, Hajdina 420.000, v Majšperku računajo, da bo treba zagotoviti 720.000 evrov.
V občini Videm je registriranih vsaj 11 športnih društev, občina pa za športni program letno nameni nekaj manj kot 60.000 evrov. Čeprav smo že globoko v drugi polovici leta 2023, številna društva še čakajo na izplačilo denarja, ki bi ga sicer na račun morala prejeti najkasneje 30 dni po podpisu pogodbe.
Ker so julija prenehali veljati ukrepi, s katerimi je država sofinancirala stroške dela v domovih za starejše, so v večini domov že podražili oskrbnine. V ormoškem Centru za starejše občane (CSO) so ceno oskrbnega dne povišali s prvim avgustom, ptujski Dom upokojencev ter oba domova v Lenartu pa že s prvim julijem. Realno naj bi bili stroški še precej višji, a je država maksimalni dovoljen dvig omejila. Toda če bo šlo tako naprej, je vprašanje, koliko starostnikov in njihovih svojcev, ki pogosto doplačujejo oskrbo, si bo institucionalno varstvo sploh še lahko privoščilo.
Perutnina Ptuj je najavila začetek odkupa najbolj razširjene poljščine pri nas. Lani je bila odkupna cena za tono sveže koruze, ki je vsebovala 25 % vlage, 227 evrov, letos znaša trenutna odkupna cena 120 evrov. Postavljena cena je krepko nižja kot pred dvema letoma, ko so kmetje za tono koruze pri 25 % vlagi prejeli 165 evrov za tono rumenega zrnja. »To je absurd,« je dejal kmetovalec z Dravskega polja Milan Unuk.
Tekoča poraba občinskega proračuna je iz leta v leto višja, kar posledično pomeni manj investicij. V lanskem letu je mestna občina Ptuj zgolj za plače zaposlenih v javnih zavodih namenila več kot 1,6 milijona evrov in še skoraj 2,8 milijona evra za plače delavcev v Vrtcu Ptuj. Gre za izjemno velik zalogaj. S tem argumentom na občini uvajajo nekatere organizacijske spremembe, ki so najbrž šele začetek varčevalnih ukrepov.
Na osnovnih šolah Spodnjega Podravja se še ne soočajo z večjimi kadrovskimi težavami glede zaposlovanja učiteljev, o čemer je sicer zadnje čase veliko slišati predvsem iz ust glavnega šolskega sindikalista Branimira Štruklja. V naslednjih treh letih jih bo sicer kar nekaj izpolnilo pogoje za upokojitev, vendar so številke precej daleč od alarmantnih. Poleg tega ni nujno, da se bodo vse te učiteljice oz. učitelji tudi dejansko res upokojili, saj jim zakonodaja omogoča, da delo nadaljujejo tudi po dopolnjenih vseh pogojih, če tako želijo.
