Ptujski festival NZG je 50. jubilej praznoval z najboljšimi narodno-zabavnimi ansambli Slovenije, s številnimi festivalskimi uspešnicami, ki so se zapisale v zgodovino slovenske narodno-zabavne glasbe in ki še danes razveseljujejo ljudi. Številni so, ki so spisali uspešno ptujsko festivalsko zgodbo v 50 letih. Letos so se organizatorji za 40-letni prispevek pri njenem oblikovanju zahvalili Zdravku Geržini, Agenciji Videoton Geržina.

Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, Teološka fakulteta UL, Enota v Mariboru in Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor so 14. avgusta povabili na odprtje gostujoče medinstuticionalne razstave pod naslovom Od puščave do mize, ki je na ogled v refektoriju dominikanskega samostana na Ptuju. Zbirka predmetov iz Svete dežele izvira z območij današnjega Izraela, Palestine in Egipta in je edinstvena zbirka v Sloveniji, saj je v celoti posvečena biblični arheologiji.

Že 14. leto zapored so člani Turističnega društva Podlehnik na Gorci postavili klopotec. V teh letih je ta tradicionalna prireditev postala mednarodna, saj so se ji letos pridružili člani Mednarodnega turizma Zavod Earth Care z Univerzo v Vancouvru iz Kanade, pa tudi obiskovalci iz Avstrije, ki jih je povabil vinar Gross, in gostje iz Hrvaške.

Vsake serije je enkrat konec, v nedeljo je serijo neporaženosti končala ekipa, ki je bila v vlogi favoritinje – Olimpija. Kidričani so pred kakšnimi 800 gledalci odigrali izjemno tekmo – iz taktičnega vidika za čisto 10 – in se veselili najodmevnejšega »skalpa« v sezoni. To so storili brez prisotnosti Maria Lucasa Horvata, ki si je med tednom poškodoval prst na roki.

Po skoraj dveh letih, odkar je nad Evropo in Slovenijo prineslo radioaktivni oblak izpod ruskega gorovja Ural, sta Evropa in svet te dni zaskrbljena zaradi jedrske eksplozije v vojaškem oporišču na severu Rusije. Kakšno orožje razvijajo Rusi in kaj se je v resnici zgodilo?

Orjaški klopi vrste Hyalomma so znani po tem, da se najraje posladkajo s krvjo večjih živali, skočijo na konje, govedo ali ovce. Julija pa je eden od teh krvosesov splezal po rejcu konj iz nemške zvezne dežele Severno Porenje – Vestfalija in ga ugriznil.

Tisti, ki so tik pred minulim (zaradi praznika podaljšanim) koncem tedna morda iskali proste kapacitete v katerem od najbolj prepoznavnih slovenskih turističnih krajev, so se znašli pred misijo nemogoče. Prostih kapacitet te dni praktično ni bilo.

Haloze so dežela tisočerih gričev v severovzhodni Sloveniji, ob desnem bregu Drave, južno od Ptuja, ob meji s Hrvaško, z značilnim razgibanim reliefom, strmimi pobočji in ozkimi dolinami. Za nekatere je raj na zemlji, spet za druge odročno območje, tudi v prometnem pogledu, marsikdaj pozabljeno. Zagotovo pa je to svet podjetnih ljudi, ki se trudijo, da bi bili privlačni tudi za domače in tuje turiste, ki iščejo sprostitev daleč od prometa, v mirnih zelenih oazah, neokrnjeni naravi, kjer je moč uživati v domači kulinariki, izvrstnih belih vinih ter v ogledih naravne in kulturno-zgodovinske dediščine.

Na spletnih straneh policije in notranjega ministrstva so danes objavili razpis za delovno mesto policist - nadzornik državne meje. Predvidoma bodo zaposlili sto kandidatov, ki se lahko prijavijo do 30. septembra. Pogodbe o zaposlitvi za določen čas šestmesečnega usposabljanja z izbranimi kandidati bodo sklenjene predvidoma januarja 2020.

Tudi danes iz Policijske uprave Maribor poročajo o številnih migrantih, ki so poskušali ilegalno preiti državno mejo na območju Haloz in Ormoškega. Koliko ilegalcem je to uspelo, ni (in verjetno ne bo nikoli) znano. So pa včeraj in danes zjutraj policisti na teh dveh obmčjih zajeli še 24 prebežnikov.

Štipendije ministrstva za obrambo trenutno prejema 32 dijakov in študentov, lani so podelili 25 štipendij, predlani pa le sedem. V tem letu je ministrstvo dvignilo višino štipendij, tako da so zdaj med najvišjimi kadrovskimi štipendijami v Sloveniji. Štipendija za študente z vsemi dodatki lahko znese tudi do 500 evrov.