Najboljši teniški igralci in igralke sveta so teh dneh že zakorakali v del sezone, ki ga odigrajo na peščeni podlagi. Ker na tej »zraste« večina slovenskih igralcev in igralk, se je lahko veselimo, sploh glede na zadnje rezultate Tamare Zidanšek in Blaža Rola. Slednji je osvojil challenger turnir v Splitu, prva pa je na turnirju serije WTA 250 v Bogoti nastopila v finalu. V tem je bila domačinka Maria Camila Osorio Serrano sicer boljša z rezultatom 7:5, 3:6, 4:6, a vseeno je uvrstitev v finale dobro izhodišče pred najpomembnejšim delom sezone, ki se zaključi z nastopom na pariškem Roland Garrosu.

Za mlade pevce, ki prihajajo iz občine Cirkulane in obiskujejo matično OŠ Cirkulane-Zavrč, lahko rečemo, da so že stari znanci projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Pohvalijo pa se lahko že tudi z zmago v tem projektu.

Polfinalni oder sedme sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo ima vse več nastopajočih. Iz tedna v tedna v teden v sodelujočih občinah in šolah navijajo za svoje pevske upe, ki se za razliko od prejšnjih let tokrat na predizborih predstavljajo v oddajah Radia Ptuj ob sredah med 18. in 19. uro ter po novem tudi med 19. in 20. uro. Posnetke njihovih nastopov pa si je mogoče ogledati tudi na Facebook in YouTube profilu Radia Ptuj, kjer so na voljo tudi vsi dosedanji nastopi oz. predizbori z mladimi pevskimi talenti.

Mladi iščejo poti, kako se okužiti s koronavirusom, da bi poleti lahko potovali brez testiranja in drugih omejitev. Na vrsto za cepljenje najbrž še nekaj časa ne bodo prišli. Na to prakso opozarja okoljevarstveni in politični aktivist Klemen Belhar.

Zadnji mesec dni so v občini Zavrč posvetili zgodovini kraja. V okviru operacije 'Kulturna dediščina za trajnostni razvoj turizma', ki se izvaja v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, so slovenski strokovnjaki izvedli delavnice za širšo javnost. Prevetrili so vire o završkih legendah in predstavili zanimive izsledke.

Promet po mostu čez Pesnico v Senarski, na regionalni cesti Ptuj–Lenart, večino lanskega leta ni tekel normalno, saj je sprva čakal na rekonstrukcijo in je bila vožnja čezenj enosmerna, nato pa ga je bilo treba celo podreti in so vozniki reko prečkali po zraven postavljenem montažnem jeklenem mostu.

Meritve hitrosti po destrniških cestah so pokazale, da vozniki po njih vozijo prehitro, zato bo potrebno ukrepanje.

Epidemiologi opažajo večje število prijavljenih primerov mišje mrzlice. Od začetka januarja jih je bilo 47. Namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni na NIJZ Nuška Čakš Jager je zato pozvala k previdnosti ob opravilih, kjer bi lahko prišli v stik z mišjimi iztrebki, na primer pri čiščenju kleti in drvarnic.