Občina Hajdina nadaljuje agromelioracijska dela. Pogodba, vredna skoraj dvesto tisočakov, je podpisana, dela pa se bodo izvajala do pomladi 2020.
Po tem, ko je podjetnik Franc Škorjanec letos v najem prevzel letno kopališče Ormož, bo to sezono vzdrževal še notranji zimski bazen pri Gimnaziji Ormož.
Sodobna kmetijska mehanizacija ne napreduje samo po zmogljivosti in velikosti, ampak tudi po teži; kombajni lahko danes tehtajo tudi dvanajst ton, veliki traktorji deset, skupaj s polno prikolico se lahko obremenitev ceste še podvoji.
V zadnjih letih je ptujska občina odprodala kar nekaj svojega premoženja. Zadnja dražba je bila konec oktobra, na njej pa so prodali dve najmanjši in najcenejši ponujeni stanovanji v Prešernovi ulici. Še ta mesec pa bodo skušali prodati tudi grad Ristovec.
Župani ob trasi težko pričakovane ceste Ptuj–Ormož so se minuli teden sestali za zaprtimi vrati. Sklicatelj vseh dosedanjih sestankov, markovski župan Milan Gabrovec, je na naše vprašanje, zakaj so se tokrat sestali za zaprtimi vrati, skopo odgovoril, »da so se morali nekaj sami zmeniti.«
Medtem ko za državo velja, da je delež mladih do 14 let 15,1-odstoten, v Podravju mladostniki sestavljalo le 13,8 odstotka prebivalcev, manjši delež beležijo le še v Pomurju. Del odgovornosti za tovrstno demografsko sliko, vsaj v haloških občinah, si lahko pripiše tudi država, je prepričan žetalski župan Anton Butolen
Poimenovanje laguna verjetno marsikoga spomni na romantični film Vrnitev v modro laguno, v katerem so prikazani posnetki prečudovite narave, smaragdnega morja, peščenih plaž in bujnega tropskega rastja. Druga nam poznana laguna je na severu hrvaške Istre – poletno letovišče ob sinje modrem morju v Poreču. Tretja laguna, ki jo poznajo ljudje v spodnjepodravskem okolju, je šturmovska oziroma markovska. Ta je žal daleč od tega, da bi bila smaragdna ali sinje modra. Je črna, umazana in zelo strupena. Prej bi ji lahko rekli odprta greznica.
Čeprav imajo investitorji vetrnih elektrarn na Primorskem že leta in leta obilo težav pri vzpostavitvi ogromnih vetrnic, se tovrstne naložbe v naših koncih ob pomoči Ministrstva za okolje zdaj loteva še podravski elektrogigant Dravske elektrarne Maribor (DEM). Meritve so namreč pokazale, da na grebenu hribovja Macelj, ki meji na občine Rogatec, Žetale in sosednjo Hrvaško, pihajo primerni vetrovi, ki upravičujejo takšno naložbo.
