Baliranje delno posušene trave je na številnih kmetijah postalo pogost način spravila krme oziroma priprave travne silaže. Večji kot je ekonomski razvoj držav in kmetij, večja je uporaba folije, v Sloveniji naj bi je porabili 1.200 ton na leto. Ključna težava pri rabi folije pa je, da ta po uporabi krme za kmete ostane le še nepotreben odpadek in ponovni strošek. Oddaja umazane folije v zbirne centre je plačljiva, za stimulacijo kmetov, da bi ti pripeljali očiščeno folijo, pa komunalna podjetja v Podravju za razliko od Črnomlja in Metlike nimajo posluha.

Številna storitvena in proizvodna podjetja, med njimi gradbena, se srečujejo s pomanjkanjem delovne sile. Za zdaj primanjkljaj krpajo z delavci iz držav nekdanje Jugoslavije, a vprašanje je, kako dolgo bo takšen model vzdržal.

Na Letalskem centru Maribor so od minulega tedna vendarle v pripravljenosti za izvajanje letalske obrambe pred točo v severovzhodni Sloveniji. Dobrih 320.000 evrov težko pogodbo poleg države sofinancira skupaj 63 občin od 71 vključenih, med njimi vse spodnjepodravske, razen občine Žetale. Poleg Žetal letos pogodbe niso podpisale še občine Hodoš, Ljutomer, Radenci, Makole, Zreče in Slovenske Konjice.

Svetniki občine Hajdina so potrdili usklajen predlog podrobnega občinskega prostorskega načrta (OPPN) za zemljišča, kjer bi gradili dom starostnikov. Po sedanji klasifikaciji (OPN) je zemljišče namenjeno stanovanjski gradnji, s podrobnim prostorskim načrtom bodo omogočili gradnjo objektov, ki bodo namenjeni izvajanju institucionalne dejavnosti varstva starejših.

Modrina sredi Makol – to je prenovljeno športno igrišče. Za obnovo igrišča in novo športno podlago, t. i. power game plus, je občina namenila 123.000 evrov, za 23.000 evrov pa so postavili še fitnes na prostem.

V trnovski občinski upravi so bili zaskrbljeni, kako jim bo uspelo izvesti zadane investicije, zlasti v cestno infrastrukturo, saj so bile v veliki meri odvisne od tega, kdaj jim bo država poravnala svoj del za gradnjo kolesarskih poti.

Holding Slovenskih elektrarn (HSE) je postal večinski lastnik še enega pomembnega energetskega podjetja v Podravju, mariborske Energije plus, ki se ukvarja s prodajo električne energije.

"Ko smo se leta 2006 odločali, ali naj gradimo na tej parceli ali ne, smo imeli zagotovilo občine, da bodo ta del mesta komunalno uredili. Po toliko letih se še vedno vozimo po makadamu, nimamo kanalizacije, javno razsvetljavo so tako 'dobro' uredili, da več kot leto dni sploh ne deluje," pravita Sonja in Karim Alkerimawi iz naselja Žabjak.

Dela na daljnovodu Cirkovce–Pince na območju Vidma se zaključujejo, železni velikani, kilometri težkih žic, poškodovane ceste in izrabljene krpe pa ostajajo. Ob tem sta svetnika Jože Klinc in Andrej Rožman na zadnji seji izpostavila še ponižujoč in malomaren odnos izvajalcev do domačinov in okolja, kar pušča še dodaten grenak priokus.

Krajnčevim iz Lahoncev v občini Ormož že več let grozi obsežen plaz, ki se razprostira na skoraj šesthektarskem območju za njihovo hišo. Leta 2013 se je celo območje kot na kakšni blazini pomaknilo v dolino in nagrbančilo teren. To se je ponovilo še dvakrat. Na nemiren teren pa opozarjajo tudi vse večje razpoke na stanovanjski hiši in gospodarskem poslopju, vse bolj odmaknjen asfaltni plato na dvorišču, zamaknjene betonske plošče na terasi in prelomljen rastlinjak.