29-letni teniški igralec Blaž Rola je Ptujčan na začasnem delu v Ljubljani. »Razlog za to, da že drugo leto zapored bivam v prestolnici, so enostavno boljše možnosti za treniranje. Pri tem imam v prvi vrsti v mislih sparing partnerje, med katerimi so Aljaž Bedene, Blaž Kavčič, Tom Kočevar Dešman, Nik Razboršek in še številni mlajši. Tenisa preprosto ni mogoče trenirati samostojno, brez partnerja na drugi strani mreže. Tukaj je tudi več raznovrstnih in kakovostnih igrišč z različnimi podlagami,« je v uvodu prepričljive razloge za selitev navedel Blaž, ob tem je bil pomemben jeziček na tehtnici tudi trener Grega Žemlja, s katerim dela v zadnjem obdobju.

Maročan, ki je nekje ob vznožju Haloz nezakonito prestopil državno mejo, je nedaleč od nje omagal, se zgrudil in obležal. Našli so ga domačini, poklicali so policijo in reševalce.

Zadnje tedne, ko je bilo povsod neprimerno manj ljudi kot običajno, so nekateri očitno koristili za tatvine. Tako podle, da so skoraj neverjetne. Brezvestneži so namreč brez rož pustili marsikateri grob tako na starem kot novem ptujskem rogozniškem pokopališču

V arheološkem in zgodovinskem delu Izidorja Janžekoviča ima Ptuj pomembno mesto. »Žalostno je, da nimamo kje predstaviti svoje bogate arheologije. Krivda ni samo pri zunanjih akterjih, ampak tudi na nas samih. Muzeju in občini manjka dolgoročna vizija.To, kar je zaprto v depoju, ne koristi nikomur. To gradivo je treba preučiti in predstaviti javnosti, tudi v digitalni obliki,« je prepričan Izidor Janžekovič.

Med pandemijo so se povsod po Sloveniji že znanim stiskam, ki so jih humanitarna društva skušala preprečevati in lajšati, pridružile nove. Povečano število klicev na pomoč opažajo tako v Nadškofijski karitas Maribor kot v Rdečem križu Slovenije.

Slovenija je imela 1. januarja letos 2.095.861 prebivalcev ali 15.000 več kot eno leto prej. Tudi v Podravju se je število prebivalcev povečalo, in sicer za 1.043. Kar četrtino jih gre pripisati zvišanju števila občanov Mestne občine Ptuj.

Tretjega maja letos je poteklo natanko 20 let, odkar je vrata odprla Lekarna Breg. Zanjo so si prebivalci okoliških občin, še posebej pa ČS Breg-Turnišče dolgo prizadevali.

»Glede na prezbiterij in parlerijanske maske bi bila lahko celo kulturni spomenik državnega pomena,« sta povedala restavratorka Nastja Nylaander ter župnik in naddekan Marijan Fesel, ki je tudi najzaslužnejši za to, da so se že konec leta 2018 lotili obnove cerkve.