Uvod v novo sezono Lige malega nogometa MNZ Ptuj je pripadel starima rivaloma – ekipama Poetovio Plindom 0807300 in Rim Rekruter. Obe sta medsebojno odigrali že številne zanimive tekme in takšna je bila tudi tokratna v športni dvorani Ljudski vrt.

Na novo smučarsko sezono se pripravljajo tudi vsi tisti, ki skrbijo za varnost na smučiščih. Žičničarji se trudijo z zagotavljanjem čim večje varnosti, opozarjajo pa tudi na neustreznost predpisov, ki jim nalagajo stroške reševanja. V minuli sezoni se je na slovenskih smučiščih zgodilo 948 nesreč, prav toliko kot sezono pred tem.  

Na Ta veseli dan kulture, ki ga praznujemo že 19 let v spomin na rojstvo največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, so v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj svečano sklenili letošnjo bralno značko za odrasle.

Mestni odbor Rdečega križa Ptuj je konec novembra krvodajalcem podelil priznanja za večkrat darovano kri. Skupaj so se s priznanji zahvalili 96 krvodajalcem za njihovo humano in nesebično dejanje, s katerim rešujejo življenja. Na Ptuju se lahko pohvalijo, da imajo že 40 oseb, ki so kri dale že več kot stokrat.

Na gasilskem domu Formin v občini Gorišnica je odslej na voljo defibrilator.

Pred lovskim domom LD Destrnik na Drstelji je bila konec novembra priložnostna slovesnost ob odkritju spominske plošče tajnega skladišča orožja v času osamosvajanja Republike Slovenije. To je tretja plošča, ki so jo postavili v tem sklopu.

Potem ko so inšpektorji pri treh veletrgovcih (Sparu, Mercatorju in Tušu) v mletem mesu odkrili alergeni aditiv iz skupine sulfitov, ki staremu mesu vrne rdečo barvo in svež videz, uprava za varno hrano pa je to informacijo več kot tri mesece prikrivala javnosti in se nato izgovorila, da je šlo za živilo z izjemno kratkim rokom uporabe, ki verjetno ni več v prometu, je kmetijska ministrica Aleksandra Pivec v odrejenem posebnem nadzoru ugotovila, da uprava javnosti res ni pravočasno obvestila, nato pa je bilo njeno komuniciranje napačno in zavajajoče, zato je vodstvu uprave naložila izvedbo popravljalnih ukrepov.

Šele ko bo znano gibanje populacije čmrljev in čebel samotark, teh najpomembnejših divjih opraševalcev pri nas, bodo lahko strokovnjaki pripravili ukrepe varovanja. Vsi opraševalci, tako medonosna čebela kot divji opraševalci, so ogroženi zaradi pomanjkanja hrane, bolezni in pesticidov, divjim pa poleg tega primanjkuje še gnezdišč, zato so ranljivejši.