Ponedeljkov dela prost dan, dan solidarnosti, ko bi naj pomagali v poplavah prizadetim krajem, je med ljudmi sprožil nemalo polemik. V prvi vrsti so se oglasili delodajalci, saj jim na hitro sprejeti vladni ukrep povzroča dodatne stroške, dejanski učinek pomoči v sklopu dneva solidarnosti je za marsikoga vprašljiv.

Vlada je v začetku tedna v zvezi s pomočjo za v ujmah prizadeta območja nepremišljeno sledila predlogom, ki so se objavljali na družabnih omrežjih. Med drugim je sprejela odločitev, da bo ponedeljek, 14. avgust, dela prost dan – dan solidarnosti. Tako smo v paketu dobili štiri dni, ko ljudem ne bo treba v službo in bodo lahko kot prostovoljci sodelovali pri odpravi posledic največje naravne nesreče – ali pa si privoščili dopust …

Vremenske ujme, ki smo jim priča v zadnjem času, nikomur ne prizanašajo, tudi ne kulturnozgodovinskim objektom in območjem. Tako tudi ne grajskemu hribu, kjer je že junijski plaz pod zahodnim stolpom, ki je zasul vhod v slepi grajski rov, opozoril, da to ni zadnji plaz, ki se bo utrgal na tem območju. V preteklosti jih je bilo sicer že več.

Tako hudo kot letos vreme po Sloveniji še ni tolklo; da se spreminja, ni moč več zanikati. Pojavljajo se orkanski vetrovi, celo tornadi, z neba pada toča velikosti tenis žogic ali večja, vodotoki ob nalivih in neurjih pobesnijo. Posledice divjanja narave so iz leta v leto hujše, bitke vedno zahtevnejše. Brez preventivnega ukrepanja in izvajanja zaščitnih posegov v prihodnje ne bo šlo. Za vodotoke so to čiščenje strug, gradnja nasipov in razlivnih polj, za točo pa letalska zaščita s posipavanjem oblakov. Da je zaščita z letali učinkovita, pričajo empirične izkušnje, saj toče velikanke v severovzhodnem delu države, ki jo branijo piloti Letalskega centra (LC) Maribor, ni bilo. Izjema je leto 2008, ko je toča udarila ponoči in letenje ni bilo možno.

Na tradicionalnem gasilskem taboru Gasilske zveze Lenart, ki je bil letos v Benediktu, je sodelovalo 122 otrok.

Veliko je šolskih zgodb, ki navdihujejo, a v javnost po navadi prihajajo le tiste manj lepe. Predstavili bomo eno lepših. Ptujčanka Vesna Pintar, univ. dipl. ing. lesarstva, je prof. strokovno-teoretičnih predmetov na Lesarski šoli Maribor dvajset let.

Goričak je eno izmed haloških naselij, kjer je državna meja speljana kar po cesti. Če z avtomobilom zaviješ k tamkajšnjemu gasilskemu domu, si še v Sloveniji, le nekaj metrov vstran, na drugi strani ceste, pa je že Hrvaška. In ravno na tem mestu je že vrsto let kava bar Zeko, ki je zelo priljubljen tako med prebivalci občine Zavrč kot sosednje Dubrave. Lastnika Sanja in Mladen Mihin sta h gostinski ponudbi dodala še marsikaj drugega in tako je danes tam zanimiva izletniška točka.

Občina Hajdina je bila s projektom urejanja muzeja na temo Rimskega imperija uspešna na razpisu gospodarskega ministrstva in pridobila 335.000 evrov. Vrednost celotnega projekta, ki so ga poimenovali Vicus Fortunae, je sicer dobrih 600.000 evrov. V novozgrajenem objektu bodo uredili središče doživetij, rdeča nit bo obdobje Rimljanov. Občina za projekt pridobiva gradbeno dovoljenje, izvedbo predvidevajo v naslednjih dveh letih.

V občinah Spodnjega Podravja je uradno zabeleženih na desetine hektarjev nepozidanih stavbnih zemljišč. Nekatere občine so lastnike tovrstnih parcel obdavčile že pred več leti, druge tega vse do danes še niso storile. Davek naj bi bil namenjen prav temu, da bi lastniki stavbnih parcel slednje čimprej pozidali, prodali kakšnemu zainteresiranemu graditelju ali pa spremenili njihovo namembnost v kmetijsko rabo. A to se je v praksi izkazalo za »misijo nemogoče«, saj imetniki nepozidanih stavbnih zemljišč raje plačujejo davek na zeleno stavbno parcelo – kjer ga seveda morajo. Marsikje pa jim tega ni treba.

Jakob Šiftar, 14-letni član KK Lotmerk, bo konec tega meseca odpotoval v Katalonijo in oblekel dres slovite Barcelone. Prve košarkarske korake je naredil pri osmih letih pri KK Radenski Creativ in po štirih uspešnih sezonah prestopil k prleškemu klubu Lotmerk. V Ljutomeru je nastopal za selekciji U14 in U16, kjer je v dveh sezonah še dodatno razvil svoje košarkarsko znanje. V sezoni 2022/23 je bil z naskokom najboljši strelec 1. lige U14, s povprečjem 42,2 točke na tekmo.

Judo klub Drava je imel v zgodovini veliko uspešnih tekmovalcev in tekmovalk. Trenutno je glede na potencial, kakovost in dosežene rezultate prvo ime Luka Perkovič. Ta je pred nekaj leti prestopil k Dravi in po točno določenem programu vadi pod vodstvom trenerja Vlada Čuša. Slednji ga je popeljal na višjo raven in v Perkoviču vidi velik potencial.

Tretjega avgusta je bilo v Sončnem parku na Ptuju nadse slovesno. Odkrili so spomenik Viktorju Skrabarju, ki ga po tem, kar je naredil za ptujski muzej in ohranitev kulturne dediščine, lahko imenujemo za drugega ustanovitelja ptujskega muzeja.