Damjan Gajser je nedvomno ena od ikon nogometa v Kidričevem, čeprav je v rdeče-belem dresu igral le uvodni del kariere. Kasneje se je v Sloveniji preizkušal še v Slovanu, Muri, Olimpiji, Mariboru, velenjskem Rudarju in Primorju. Nastopil je tudi v slovenski izbrani vrsti, v kateri je med letoma 1995 in 1997 zbral 11 nastopov.

Nič koliko je že bilo obiskov ministrov in predstavnikov vlade v Spodnjem Podravju, kjer je bila prav vsakič glavna tema pogovorov že približno dve desetletji obljubljena nekdanja hitra cesta Ptuj–Ormož. A v vsem tem času dlje kot do zgrajenega viadukta Sejanca, ki se konča praktično sredi njiv, vse do danes niso prišli.

Konec minulega tedna se je na delovnem obisku v Halozah mudil minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec z ekipo. Med drugimi sta ga na obisku spremljala vršilka dolžnosti direktorice Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI) Ljiljana Herga in vodja sektorja za investicije v ceste pri DRSI Tomaž Willenpart.

S tem, ko je Vlada RS zamenjala svoje predstavnike v svetu ptujske bolnišnice in je občini „prevzela“ Branka Kumra, je Mestni občini Ptuj naložila delo. Zdaj morajo imenovati novega člana, kot kaže, pa to še zdaleč ne bo enostavno, saj je interes svetniških skupin velik. Koga bodo predlagali in kako – če sploh – se bodo dogovorili?

»Skrb vzbujajoče so govorice, da se v največjem ormoškem zaposlovalcu Safilu pripravlja odpuščanje večjega števila delavcev. Ni zanemarljivo dejstvo, da je bilo v letih, ko sem bil v tem podjetju predsednik sveta delavcev, zaposlenih več kot 1.600 delavcev, danes jih je le še okoli 600,« je na zadnji seji ormoškega občinskega sveta med drugim izpostavil svetnik Jožef Cajnko.

Biotehniške oziroma kmetijske šole so v lovu za dijaki oblikovale najrazličnejše programe. V Mariboru izobražujejo veterinarskega tehnika, ki se je pokazal za pravo odločitev, saj zanimanje za program presega prosta mesta, povsem drugače je na Ptuju, kjer zadnja leta število dijakov upada. »Biotehniško šolo rešuje le to, da deluje v okviru Šolskega centra Ptuj,« je pred časom dejal direktor Oton Mlakar.

Predlog Liste Andreja Čuša za ustanovitev komisije, ki bo pregledala razloge za podražitev obnove ptujske tržnice (iz prvotno planiranih 2,5 na kar 6,2 milijona evrov), je podprlo sedem od devetih svetniških skupin. Tisti, ki predloga niso podprli, pravijo, da gre le za politični pamflet, da njihovi svetniški kolegi preskakujejo zadeve in da bi na ta način celo prekoračili svoja pooblastila. »Imamo nadzorni odbor, ki je zadolžen za pregled porabe občinskih sredstev,« je bil jasen Rajko Fajt, vodja svetniške skupine SDS, ki predloga Čuša za ustanovitev komisije ni podpisala. A kot kaže, nadzorni odbor investicije sploh ne bo pregledoval, pač pa bodo zadeve predali zunanjemu izvajalcu.

Ena izmed pristojnosti občin je zagotavljanje mreže javne službe za izvajanje socialnovarstvenih storitev. Sem spada tudi pomoč na domu, ki pa se v številnih občinah Spodnjega Podravja v tem času draži. Kako zelo bo udarila po žepu posameznika, ki tovrstno pomoč potrebuje, pa je odvisno tudi od tega, koliko bo k povišanemu plačilu, ki ga zahteva CSD Spodnje Podravje, primaknil posamezni občinski proračun.

Septembra lani so bile na ptujskem peš mostu na novo položene kamnite plošče. Investicija je stala 82.500 evrov. Takoj po zaključku del je bilo jasno, da ni najlepše izvedena. Zdaj pa se kaže, da tudi funkcionalno ni najboljša. Med ploščami in asfaltom so fuge zalite z bitumnom, črno maso, podobno smoli. Čeprav velike vročine letos še sploh ni bilo, se je ob le nekoliko višjih temperaturah masa dobesedno razlila, zaradi česar se lepi na čevlje, pnevmatike od koles, otroške vozičke …

Pred začetkom letošnje tekmovalne sezone je bil cilj Kristjana Čeha vreči disk do meje 65 metrov in s tem popraviti državni članski rekord. Da je na dobri poti do tega cilja, je dokazal že na prvi tekmi na prostem, saj je na Ptuju na Zimskem prvenstvu Slovenije v metih v članski in mlajše mladinski kategoriji orodje vrgel 63,48 metra.