Po dobrih dvajsetih letih se iz Zavrča poslavlja Tuš. Strah, da bi Zavrčani ostali brez lokalne trgovine, je odveč. Konec oktobra bo namreč v istih prostorih zaživela Sparova franšiza.

Ptuj sicer nima veliko kamnitih skulptur (spomenikov) na zelenicah. Opazno pa je, da tam, kjer so, nekatere vidno propadajo.

Danska naj bi kot prva država uvedla davek emisije ogljikav kmetijstvu, s čimer bi obdavčila predvsem govedorejce, denar od nove takse pa namenila za pogozdovanje, urejanje mokrišč in izvajanje drugih 'zelenih' investicij. »Drugim državam bomo navdih,« so napovedali danski politiki.

Parkinsonova bolezen je najhitreje rastoča nevrološka motnja. Ocenjujejo, da za njo trpi deset milijonov ljudi po svetu, v naslednjih 25 letih pa naj bi jih bilo še enkrat več. Eden od razlogov je ta, da živimo dlje, saj diagnozo ljudje dobijo praviloma po 60. letu. A starost in dednost še zdaleč nista edina faktorja tveganja za to bolezen. Čedalje bolj jasno je, da jo morda v še večji meri povzročajo dejavniki okolja, v katerem živimo. In eden glavnih so snovi, na katere ne bi takoj pomislili – pesticidi. Po zadnjih študijah je več kot deset takih, ki občutno povečajo tveganje, da zbolimo za Parkinsonovo boleznijo. Najbolj strupen to tveganje zviša za kar 150 odstotkov.

Fotovoltaični paneli so zasnovani tako, da prenesejo različne vremenske vplive, tudi točo do velikosti oreha, ki nanje pada pravokotno in s hitrostjo do 83 kilometrov na uro, zatrjujejo proizvajalci oz. dobavitelji. Sredi julija pa so se zrna toče sprijela v uničujoče ledene krogle, pod katerimi je popustilo tudi steklo fotovoltaičnih panelov.

Vprašanje (ne)delovanja zapornic na železniškem prehodu v Mihovcih, o čemer smo nedavno pisali, okoliškim stanovalcem in tistim, ki glavno cesto Ormož–Gorišnica–Ptuj dnevno uporabljajo, ne da miru. »Kaj, če se zgodi nesreča in ugasne življenje? Takrat poti nazaj ni več. Zakaj v Mihovcih niso zgradili podvoza ali nadvoza?« opozarjajo na terenu. Posebej grenko je dejstvo, da je podvoz najprej bil v načrtu, a so ga kasneje črtali.

Potem ko so lani zamenjali okna, je občinska stavba, ki stoji sredi Trnovske vasi, še bolj klicala po pleskarskem čopiču, s katerim bi poenotili že precej dotrajano barvo fasade.

Leto dni je minilo, odkar so v Dornavi javnosti predstavili obnovljeno oranžerijo v sklopu grajskega posestva. Po protokolarnem dogodku so vrata oranžerije ostala zaprta.

Zaselek Čreta je del Krčevine pri Vurbergu in eno od območij, kjer Drava redno poplavlja. Po pripovedovanju domačinov je bilo najhuje leta 2012, ko jim je poplavna voda zalila stanovanja. Napeto je bilo tudi lani avgusta, ko je voda ponovno vdrla v objekte, a k sreči ni zalila stanovanj, čeprav je vztrajala kar tri dni. Z vlago v zidovih, ki je ostala po poplavah, imajo domačini še danes težave. Krajani ob napovedi visokih vod trepetajo za svoje imetje. Drava jim je v preteklih letih povzročila ogromno škode.

Stadion Fazanerija je težko osvojljiva trdnjava, kar so v soboto občutili tudi nogometaši Celja, ki so jih z minimalno razliko 1:0 premagali igralci Mure. S tem so muraši zadali nov udarec ekipi iz knežjega mesta, ki jo ponovno vodi Albert Riera. Ta je po neuspehu v kvalifikacijah za ligo prvakov proti Slovanu iz Bratislave doživel nov poraz. Odločilni zadetek za zmago »črno-belih« je v 10. minuti dosegel Strajnar, ki je spretno izkoristil podajo Pučka. Na drugi strani so si Celjani priigrali nekaj priložnosti, kar je uspelo tudi Muri, ki je s pametno igro prišla do tretje prvenstvene zmage.

Športni park Gorišnica je bil v nedeljo popoldne prizorišče prijateljske pripravljalne tekme med nogometaši Drave in Al-Raeda. Prvoligaš iz Savdske Arabije je premagal ptujskega drugoligaša z rezultatom 4:0.