Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) je v začetku leta objavila razpis za izvajalca del za gradnjo kidričevske obvoznice. Razpisnega postopka niso pravnomočno končali, saj se je eden izmed neizbranih ponudnikov (GP Krk iz Hrvaške) pritožil na Državno revizijsko komisijo.

Celjska občina je predstavila sejalnico za izboljšanje travne ruše. Kot je ob tej priložnosti povedala celjska podžupanja Breda Arnšek, so sejalnico kupili na pobudo občinske komisije za kmetijstvo, saj so želeli prisluhniti potrebam kmetijstva. Za sejalnico  so odšteli slabih 30.000 evrov.

Po zmagah v Beltincih in Bistrici so dravaši optimistično pričakovali tekmo proti Krki, ki pa se je izkazala za prezahtevnega tekmeca. Dolenjci so v Zavrču potrdili vlogo enega zmed favoritov za visoka mesta tudi na koncu sezone.

Država je rejcem plemenske drobnice z dobrega pol milijona evrov sklenila namestiti izpad dohodka, ki ga je povzročila epidemija covida-19. Odobrena sredstva naj bi bila nakazana na račune upravičencev do konca avgusta.

Odkupne cene slovenskih kmetijskih pridelkov so vse nižje in so že dosegle nesprejemljivo nizko raven, pri kateri kmetje le še stežka zaslužijo dovolj za preživetje, opozarjajo v Sindikatu kmetov Slovenije. Od vlade zato med drugim zahtevajo uvedbo masnih bilanc pri dobavah vseh prehranskih izdelkov tako na notranjem trgu kot iz tretjih držav.

V skladu z evropsko metodologijo sta slovenski statistični urad (SURS) in Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) oblikovala statistično spremljanje proizvodnje in potrošnje glavnih vrst žit in oljnic.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so kritični do več delov predloga zakona o dolgotrajni oskrbi. Med drugim jih skrbi, da predlog »široko odpira vrata čistemu zasebništvu«. Zakon o dolgotrajni oskrbi potrebujemo nemudoma. »A to ne pomeni, da potrebujemo kakršenkoli zakon,« se je predsednica sindikalne centrale ZSSS Lidija Jerkič odzvala na predlog zakona, ki je v javni razpravi.

Župani in predstavniki vlade so se minuli teden na Brdu pri Kranju sestali na temo črpanja evropskih sredstev. V imenu haloških županov se je oglasil Sebastian Toplak iz Podlehnika, ki si želi, da bi država denar namenila občinam čim bolj enakomerno, glede na njihovo razvojno ogroženost. »Zavedati se je treba, da so evropska sredstva prvenstveno namenjena zmanjševanju razvojnih razlik med posameznimi območji in ne obratno,« poudarja Toplak.