Pexels

Mnogi posegamo po dražjih kremah z visokim zaščitnim faktorjem, recimo 100 ali celo več. Logika je seveda preprosta: dražji je izdelek, toliko boljša je zaščita – tako mislimo. Vendar strokovnjaki opozarjajo, da je to izjemno zavajajoče. Cenejša krema s SPF 50 blokira 98 odstotkov UVB-žarkov, medtem ko jih krema s SPF 100 blokira le za malenkost več, 99 odstotkov. Razlika je minimalna, cena pa pogosto dvakratna. Še bolj alarmantno je odkritje, da so navedene SPF-številke na embalaži pogosto neresnične in napihnjene.

Vprašanje izbire med mineralnimi in kemičnimi filtri

Med 550 priporočenimi izdelki je kar 497 mineralnih. Mineralne kreme se ne vsrkajo v kožo, zato ne povzročajo draženja ali toksičnosti. Kemične kreme po drugi strani delujejo tako, da vsrkajo UV-sevanje in ga pretvarjajo v toploto. Težava pa je, da šest najbolj uporabljanih kemičnih sestavin lahko že po enem dnevu nanašanja doseže nevarne ravni v krvi. Dve med njimi, homosalat in oksibenzon, ostaneta v krvi nad varnimi mejami tudi do več kot dva tedna.

Kako torej v trgovini izbrati dobro kremo?

Dobra novica za slovenske kupce je, da EU precej strožje ureja trg kozmetike kot ZDA. Najbolj problematične kemične sestavine so v EU dovoljene le v izjemno omejenih koncentracijah ali pa so že povsem prepovedane.  Od januarja 2025 je homosalat v EU dovoljen le še v izdelkih za obraz in v veliko manjši koncentraciji kot v ZDA. Tudi oksibenzon je v izdelkih za telo pri nas omejen na največ 2,2 odstotka, medtem ko ga v ZDA kremam lahko dodajajo v deležu do 6 odstotkov.

Kljub temu se pred nakupom izplača prebrati seznam sestavin na embalaži (oznaka INCI):

• Najvarnejša izbira: Iščite izraza zinc oxide (cinkov oksid) in titanium dioxide (titanov dioksid).
• Izogibajte se: Preverite, ali je na seznamu morda sestavina retinyl palmitate (oblika vitamina A), ki v kombinaciji z močnim soncem lahko – paradoksalno – škoduje koži.
• Pazite na zavajanje: Izraz »vodoodporno« (waterproof) je v EU prepovedan kot zavajajoč. Kreme s SPF nad 50 ne ponujajo opazno boljše zaščite, lahko pa vsebujejo več kemikalij. Prav tako se je zaradi tveganja vdihavanja delcev bolje izogibati kremam v pršilu (spreju) in pudru.
• Za otroke velja zlato pravilo: Izberite izključno kreme z mineralnimi filtri in čim enostavnejšo sestavo. Manj ko je dodatkov, dišav in barvil, bolje je za občutljivo otroško kožo.

Krema za sončenje sicer ne sme biti edina zaščita. Boljši pristop je tako imenovana plastna zaščita: oblačila iz gosto tkanega blaga, sončna očala, klobuk s širokim robom in izogibanje sončenju med 10. in 16. uro, ko je sonce najmočnejše.

Ko že uporabljamo kremo, jo moramo nanesti 15 minut pred izpostavitvijo soncu in v zadostni količini, približno 30 ml za celotno telo. Ponovno nanašanje vsaki dve uri ali takoj po kopanju oziroma znojenju ni dodatna varnost, temveč osnovni pogoj, da krema sploh deluje.

Posebej previdni moramo biti pri otrocih. Otroci, mlajši od šestih mesecev, sploh ne bi smeli biti izpostavljeni neposrednemu soncu. Že nekaj hudih opeklin v otroštvu pomembno poveča tveganje za melanom v odrasli dobi.