Arhiv Štajerskega Tednika

Takrat opazimo, da nekoč skrbno pokošeni travniki postajajo le še bled spomin na tista najlepša leta, ko so fantje še lovili roso in hiteli kosit, nekoč polno obložene trte pa preraščata grmovje in trnje. Kljub hitremu tempu življenja, službam in raznim opravilom pa je včasih treba dobro premisliti in storiti premišljen korak: ali redna košnja ali morda postavitev obor, v katerih bi bile ograjene pašne živali. Eden izmed tistih Haložanov, ki je ostal na domačiji v Cirkulanah, je tudi Andrej Štumberger, ki je svoje veselje in obenem skrb našel v damjakih. Pred desetimi leti so se z družino odločili in poklicali na pomoč prijatelje, da so postavili potrebno oboro. Višina in količina ograjenega prostora je posebej določena, da lahko živali mirno prebivajo. Postavil jim je seveda tudi primerno zavetje in nadstrešek za hrano in vodo.

Piko je pri Štumbergerjevih glavni v obori, največji in najstarejši. Ko je čas za hranjenje in kadar jih Andrej ali kateri od članov družine pokliče, prihitijo do ograde in z zanimanjem opazujejo okolico. Z veseljem pokažejo rogove; Piko jih včasih tudi odvrže.

Preberite več v Štajerskem Tedniku