MP

Najprej je treba ločiti med trajnimi in enoletnimi, semenskimi pleveli. Za trajne plevele so namreč postopki za odstranjevanje enoletnih plevelov povsem napačni. Z okopavanjem, česanjem, puljenjem … trajne plevele samo razmnožujemo.

Zastirke so najbolj naravi prijazen način

Najhitreje in enostavneje na zelenjavnem vrtu je plevele nadzorovati z zastirkami. Te so lahko seveda naravne ali folija, odvisno od tega, kako zelo smo povezani z naravo in si želimo naravnega načina pridelovanja. Tehnološko namreč folija ni sporna, sporna pa je, kako je narejena in kako se odstranjuje, kar se tiče seveda pogleda na varstvo narave. Res pa je, da so danes na tržišču tudi biorazgradljive folije. Pa da ne bo pomote, teh folij seveda v jeseni ne zadelamo v tla, saj je njihova razgradnja daljša in bolj zapletena. Se pa nekoč razgradijo. Ne ostajajo problem okolja več deset let. Vsekakor z njimi ravnamo nekoliko drugače, saj se drugače obnašajo. Vedno pazimo, da jih položimo na zemljišče, kjer na vrhu ni kamenja ali ostrih vej ali česa podobnega.

MP

Najpomembnejše prednosti zastrtih tal

Zemlja, ki je naše prvo in najpomembnejše orodje na vrtu, je občutljiva. Rastline bodo zdrave samo, če bo zračna, vlažna in živa. Vse to pa v poletni vročini, v pomladanskih in jesenskih neurjih zagotavlja prav zastirka. Rastline lahko hranila dobijo samo, če so v okolici njihovih korenin prisotni tudi številni in različni mikroorganizmi. Ti pa ne marajo poletne vročine. Ko sonce pripeka, se tudi zemlja preveč segreje. V takih razmerah pa tudi korenine rastlin ne funkcionirajo normalno. Tako so rastline v stresu ne samo zaradi previsokih temperatur, ampak tudi zato, ker nimajo dovolj hranil. Če zemljo zasenčimo z zastirko, bo hladnejša. Saj se tudi mi v sončni pripeki zatečemo v senco, tako se tudi mikroorganizmi. Poletne nevihte neusmiljeno tolčejo tudi po zemlji. Kmalu za njimi pa sonce ponovno pripeka. Zemlja okoli rastlin se zelo hitro zbije. V njej ni več zraka, zato je tako razraščanje korenin in obnavljanje koreninskih laskov močno oteženo. V okolici korenin pa preživijo samo mikroorganizmi, ki za svoj obstoj in razmnoževanje ne potrebujejo veliko zraka – škodljive glivice in bakterije. Gnitje korenin ob prvem dežju je tako zagotovljeno. Zastirka kot odeja prepreči tako zbijanje tal, zemlja ostane zračna in s tem primerna za rast in razvoj koreninic naših vrtnin. Vsako leto se srečujemo tudi z daljšimi ali najpogosteje krajšimi obdobji suhega vremena.

Tudi motika bo imela glavno vlogo

Še vedno velja, da brez motike ne gre, a obstajajo tudi druga orodja danes, ki nam delo nekoliko olajšajo. To je že staro in nekoč velikokrat uporabljeno strgalo, grebljica in seveda ročni kultivator – sama mu rečem orodje na tri zobe, čeprav seveda obstajajo tudi taka na manj ali več. Poleg tega danes obstajajo tudi druga orodja, kot je nihajna motika ali žični strgalnik. Zanje je značilno, da plevele odstranjujemo z manj fizične moči, torej naredimo v kratkem času več dela, se pa ne utrudimo tako.

Pomembno pa je, da vsa ta orodja uporabimo pravočasno in predvsem, da je na vrtu vse posajeno in posejano v vrsticah. Zato vedno poudarjam, tudi motovilec, solata berivka … se sejejo v vrstice. Potem med njimi plevele relativno hitro odstranimo z zgoraj omenjenimi orodji. Nekaj dela je potrebno le med rastlinami v vrsti.

Ali je odstranjevanje plevelov brez dela sploh mogoče?

Več v Štajerskem tedniku