Pametni telefon, njiva, vrt ali balkon ter šest semen fižola
Fižol je ena najbolj razširjenih stročnic pri nas. O njegovi razširjenosti na slovenskih tleh je pisal že Valvasor v 17. stoletju, v desetletjih in desetletjih pridelave pa so se razvile številne avtohtone sorte fižola, na primer ribničan, topolovec, visoki jeruzalemski, ptujski maslenec, lišček, nežika … Kljub vse večjemu povpraševanju po tej stročnici pa pridelava ostaja predvsem v domeni vrtičkarjev, ljubiteljev fižola.
Na slednje se je pred časom obrnil tudi Kmetijski inštitut Slovenije in jih povabil k sodelovanju in raziskovanju rasti, vzgoje in pridelave fižola v rastni sezoni 2025.
V poskusu t. i. občanskega raziskovanja v okviru projekta Increase sodelujejo ljubiteljski raziskovalci iz vse Evrope, tudi iz Slovenije, ki so v prvi vrsti ljubitelji fižola. »Sodeluje lahko vsak, ki ima pametni telefon, njivo, vrt, teraso ali balkon, pa seveda tudi potrebno navdušenje, da v rastni sezoni vzgoji šest različnih genskih virov navadnega fižola. Roka za prijavo sta dva: tisti, ki se prijavljajo prvič, se lahko registrirajo do 28. februarja 2025; tisti, ki pa so v poskusu že sodelovali v katerem iz preteklih krogov, pa se lahko prijavijo do 31. decembra letos, saj gre v tem primeru za izmenjavo semena med občanskimi raziskovalci samimi,« je pojasnila vodja projekta na Kmetijskem inštitutu Slovenije Barbara Pipan.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
