Bližina Avstrije in tamkajšnji sistem plačevanja darovane plazme se po opažanjih Rdečega križa Območnega združenja (RK OZ) Ptuj vse bolj pozna na upadu števila krvodajalcev pri nas. Po neuradnih informacijah se lokacije odvzemov v Avstriji še bližajo slovenski meji, kar bo zadeve predvidoma še poslabšalo. Dodatno težavo pa naj bi povzročil sklep, s katerim je UKC Maribor krvodajalcem na našem območju omejil izplačevanje potnih stroškov le za klicane krvodajalce. Da bi v prihodnje lahko zagotavljali dovolj krvi, bo treba najti rešitve na nivoju države.
V drugem polletju leta 2016 so se na področju krvodajalstva, ki ga pokriva RK OZ Ptuj, pojavile težave. Do avgusta so bili namreč njihovi krvodajalci deležni povračil potnih stroškov za prihod na organizirano krvodajalsko akcijo v Splošno bolnišnico dr. Jožeta Potrča Ptuj, tudi če niso bili posebej klicani. „Naše območno združenje RK pokriva območje 16 občin in 9 od teh je na območju Slovenskih goric in Haloz. To je socialno zelo šibko območje. Krvodajalci iz teh občin se na krvodajalske akcije pripeljejo tudi 25 kilometrov in več, odločijo se prostovoljno dati kri, a morajo zato plačati tudi 10 evrov in več, da pridejo na odvzem. Med krvodajalci se širi odločitev, da bodo postali klicani krvodajalci, ker bodo v tem primeru upravičeni do bonitete povračila. Ljudje le stežka živijo, imajo nizke dohodke ali jih celo nimajo, se preživljajo s kmetijstvom, ki jim ravno ne omogoča obogateti,“ opozarja Marijana Cafuta, sekretarka OZ RK Ptuj.
Ob tem poudarja, da je dejstvo, da se je omejilo izplačevanje samo na klicane krvodajalce, že precej vplivalo na število krvodajalcev. Kaj je vzrok za izdajo sklepa, ki ga je avgusta letos izdal v. d. direktorja UKC Maribor Janez Lavre, Cafutova ne ve. Pravi pa, da je pri krvodajalcih ta ukinitev od avgusta dalje naletela na burne odzive, saj da so jim pravzaprav v zadnjih letih ukinjene vse bonitete, razen malice.
Ker so od poletja naprej na našem območju do povračila stroškov upravičeni le klicani krvodajalci, to pomeni velike zaplete. Na klic naj bi se odzvalo le okrog 30 odstotkov vabljenih. Vzrokov za to pa je več: (ne)pretekli trije meseci pri moškem ali štirje pri ženski od zadnjega darovanja krvi, letni čas, v katerem se jih vabi, delovno mesto in odnos delodajalca do krvodajalskih akcij ... „Krvodajalci so zadovoljni z majhnimi pozornostmi. Z naše strani je to predvsem zahvala s spominskimi plaketami, priznanji in značkami. Od države ne pričakujejo ne vem kakšnih stimulacij, dovolj bi jim bilo, da jim ni treba državi darovati še potnih stroškov, da pridejo darovat samega sebe za druge. Pričakujejo, da bo država to v zahvalo za njihovo gesto darovala njim,“ je jasna sekretarka OZ RK Ptuj.
Koliko krvi še bo šlo čez mejo v Avstrijo?
Ministrstvo za zdravje: preverili bodo izvajanje določila in ukrepali!
Naše zdravstveno ministrstvo se ne namerava zgledovati po Avstrijcih
Gradijo Avstrijci nov center, še bližje Sloveniji?
Na UKC Maribor krijejo po novem le organizirane prevoze
Preberite več v Štajerskem Tedniku
