Podravje: Se moramo bati, kaj bo priletelo z neba?
Štajerski Tednik
Tipografija

Vedno številnejše nevihte nam postrežejo s točno neverjetnih razsežnosti; ponekod na zemljo padajo celo krogle v velikosti grenivke. Meteorolog Branko Gregorčič iz Agencije republike Slovenije za okolje sicer pomirja, da se nevihte s tako veliko točo pojavijo redko in na zelo omejenem območju ter najpogosteje pozno popoldne ali proti večeru, ko so ljudje že v svojih domovih ali se lahko tja pravočasno umaknejo.

Katastrofalne toče, prekletstvo marsikakšnega kmeta, ki mu ledena zrna na polju, v vinogradih in sadovnjakih lahko v nekaj minutah uničijo ves pridelek, v Sloveniji poznamo že od nekdaj. Ker leži Slovenija na enem najbolj nevihtnih območij v Evropi, jo imamo v toplih mesecih, torej od maja do septembra, nekajkrat vsako leto. Čeprav so zrna po navadi velikosti graha, oreha ali izjemoma kurjega jajca , nas vedno večkrat zasuje toča z ekstremno velikimi zrni.

Izstrelki s hitrostjo 150 kilometrov

Toče v resnici ne moremo predvideti. Meteorološke razmere, ki omogočajo nastanek močnih neviht, lahko napovemo dan ali dva vnaprej, ne pa tudi njihove lokacije. Meteorologi lahko na podlagi radarskih meritev verjetnost pojava toče le predvidijo. Nevihte, ki trosijo točo na ozemlju okoli en kvadratni kilometer, se v Sloveniji pojavljajo nekaj desetkrat na leto, take, ki prizadenejo ozemlje nekaj kvadratnih kilometrov, nekajkrat, tiste z večjim obsegom pa vsakih nekaj let enkrat. »Toča so po navadi sprimki manjših zrn v večje konglomerate, ki se ob udarcih razletijo. Če lahko naredijo luknje v vetrobranskih steklih in na strehah, domnevam, da bi lahko tudi huje poškodovala človeka. Zrna, premera do enajst centimetrov, namreč padajo na tla s hitrostjo od 120 do 150 kilometrov na uro.

Preberite več v Štajerskem Tedniku

aplikacija

appstore  googleplay

 

 

 

 

radioptuj300