Arhiv Štajerskega Tednika

»Oblikovala sem Jahalni center Lippitt Turnišče. Zakaj Lippitt? Ker je to priimek znane konjerejske družine, ki je vse do druge svetovne vojne živela na Turniščah in imela veliko kobilarno za rejo kasačev. Sicer pa sem vaditeljica v centru za zdaj jaz, imam tudi vse potrebne opravljene tečaje, dodatno pa se šolam še na Danskem, udeležujem se tekmovanj, sedaj sem vpisala še študij psihoterapije …,« je začela naštevati Panikvarjeva. Njeni načrti so smeli. Za Turnišče si namreč želi, da bi park in grajski zidovi oživeli, da bi se na območju parka lahko izvedlo konjeniško tekmovanje. »Lokacija je fenomenalna,« je z zanosom dejala. Delček tega mozaika je sestavila že sama. Uredila je manežo in del posestva, odprla vrata hleva obiskovalcem in vsem, ki imajo radi konje, vsaj pol toliko kot ona. »Interes je izjemen. V dobrem tednu sem vpisala 20 udeležencev v jahalni tečaj, organizirali bomo še tabore, delavnice.« Poleg svojih treningov in tekmovanj, tečajev in taborov za druge skrbi tudi za urejenost konj in hleva. Koliko ur torej šteje njen dan? »Če delaš nekaj s srcem, to ni služba. V tem projektu nisem zaradi zaslužka, vodita me srce in duša. Rada delam z ljudi,« je odgovorila.

Preberite več v Štajerskem Tedniku