Arhiv Štajerskega Tednika

Nogomet, rokomet, judo ...

Kakšni so bili začetki tvoje športne poti?

D. Flakus Bosilj: „Že od malega sem imel rad gibanje in aktivnosti, ukvarjal pa sem se z različnimi športi, med drugim z nogometom, rokometom, judom, pa še kaj bi se našlo. Že zelo zgodaj sem postal član mlajših selekcij Nogometnega kluba Malečnik, ob tem pa sem se še pet let ukvarjal z judom. Moje mnenje je, da je to dobrodošlo za samo širino športnika, saj se pri različnih dejavnostih naučiš številnih veščin, ki jih lahko koristno uporabiš pri drugih športih. Nedvomno je tudi judo precej pripomogel k mojemu športnemu razvoju.“

Nogomet pa je nato vendarle prevladal.

D. Flakus Bosilj: „Jasno je, da je treniranje dveh vzporednih športov na daljši rok neizvedljivo, zato sem se res odločil za nogomet. Kakšnih posebnih vzgibov za to odločitev v družini nisem imel, saj so mi pustili precej odprte roke. Po mamini strani se je dedek resda nekdaj ukvarjal z nogometom, a to ni bilo odločilno – enostavno sem imel že takrat rad nogomet.“

Kdaj si postal član Aluminija?

D. Flakus Bosilj: „Prihajam iz Maribora, a nikoli nisem igral za Maribor. V mlajših selekcijah sem igral za Malečnik, tako je bilo vse do selekcije U-14. Takrat so se začele formirati mlajše selekcije MNZ, kjer sem bil izbran v ekipo, pozneje pa je bila to osnova za vpoklic v slovensko reprezentanco U-15. Takrat so me opazili pri Aluminiju in me povabili v svojo sredino. V selekciji U-15 je bil moj prvi trener Borut Kolar, pri kadetih pa Simon Vidovič.“

Hitro si prehajal v starejše selekcije.

D. Flakus Bosilj: „To je bil resnično privilegij, a obenem sem se moral vedno znova dokazovati v starejših in tudi fizično močnejših ligah. Zaupal sem trenerjem in se obenem zavedal, da moram vložiti še več napora, da se mi bo uspelo uveljaviti v starejši sredini.“

„Ve se, za kaj so zadolženi najmlajši in to je pač treba opraviti“

Kaj kmalu pa so te na priprave povabili tudi trenerji članskih ekip.

Preberite več v Štajerskem Tedniku