Arhiv Štajerskega Tednika

Razlike med ekipami so se ustvarjale na osnovi nekaterih podrobnosti, ki jih razkriva šele nekoliko podrobnejša analiza. Prva zanimivost je ta, da so ekipe na prvih štirih mestih doživele enako število porazov – 4, še enega manj pa ekipa Mure, ki je na koncu pristala na 5. mestu! Vse vodilne ekipe so si privoščile spodrsljaje, še najmanj jih je imela Olimpija. V kategorijo spodrsljajev bi lahko uvrstili le zadnji poraz z Domžalami, porazi proti Muri, Mariboru in Aluminiju pa so bili porazi proti ekipam „iz zgornjega doma“.

Maribor je imel teh zdrsov več, posebej izstopata domača poraza s Triglavom. Da so imeli vijoličasti veliko težav s slabše uvrščenimi ekipami, priča tudi poraz v Sežani in zadnji remi v Velenju. Maribor je ob Domžalah največje razočaranje jesenskega dela, pri tem niti ni toliko kritičen točkovni zaostanek za Olimpijo, še veliko bolj je skrb vzbujajoča igra. Ta je le v redkih tekmah zadovoljila največjo armado navijačev v Sloveniji, ki so svoje nezadovoljstvo izražali vedno pogosteje, večkrat tudi ob t. i. „delovnih“ zmagah. Maribor je pač v prejšnjih letih glede tega sam postavil visoke standarde … Velike rezerve ima četa trenerja Darka Milaniča v vseh segmentih igre: obramba se z Mitrovičem sicer počasi postavlja na svoje mesto (manjka ji hitrosti), zvezna vrsta s Kronavetrom, Požeg Vancašem in Hotičem bi morala predstavljati dodano vrednost, a ji manjka gibljivosti in dinamike, napad pa je bil velikokrat sterilen in odrezan od dogajanja na igrišču … Tako je najbolj svetla točka ekipe veteran Jasmin Handanović, ki je v nekaterih tekmah pokazal vrhunske predstave! Edino opravičilo za vijoličaste je dejstvo, da so imeli z novinci (Kronavetrom, Požeg Vancašem, Peričičem, Kotnikom in Mitrovićem) zelo malo časa za uigravanje. Je pa seveda (vsaj malenkost) odprto vprašanje, ali bo Milanič to priložnost v zimskem premoru sploh dobil …

V vseh pogledih so pričakovanja presegli Kidričani.

Preberite več v Štajerskem Tedniku