Črtomir Goznik

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Štajerski tednik za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

18-letnik iz CMD je športno pot začel na igrišču za ptujsko avtobusno postajo, nato je štiri leta treniral v KK Ptuj, zadnja tri leta pa nastopa za Rogaško Slatino.

Kdo te je pripeljal na košarkarska igrišča?

R. Kozel: »Za košarko sem se navdušil, ko je Luka Dončič začel igrati v NBA. Takrat je bila košarka po zmagi članov na evropskem prvenstvu v velikem vzponu. Z atijem in sosedi smo redno hodili na igrišče za blokom, takrat sem bil star približno deset let. To je bil moj navdih, da sem začel razmišljati o tem, da bi se rad ukvarjal s košarko. To je bila še tista prava ulična košarka.«

Futsal

Največji talent slovenskega futsala iz Benedikta v Dobovec

Sledila je priključitev trenažnemu procesu v Košarkarskem klubu Ptuj.

R. Kozel: »V ptujski klub sem se vpisal ob koncu petega razreda, pred začetkom šestega. Takrat sem se prvič priključil treningu, ki ga je vodil Rok Vodušek. V jeseni sem štartal v selekciji U-13, kjer pa me je prevzel Zlatko Marčič. Moj trener je bil vsa naslednja štiri leta, kolikor sem treniral na Ptuju, in me je veliko naučil. Bili so tudi drugi trenerji, npr. na šoli, pa tudi individualne treninge sem imel z drugimi trenerji.«

Sledil je prestop v KK Rogaška, katerega član si še sedaj.

R. Kozel: »Najprej je bilo mišljeno, da grem v Rogaško tudi stanovat, a se je pojavilo kup težav, zato smo se v družini skupaj odločili za vpis na splošni oddelek ptujske gimnazije in vožnjo na treninge v Rogaško. Pri prehodu na višji tekmovalni nivo in sistem treningov, konec koncev pa tudi na nov način igre in celotno vizijo kluba, sem lahko vedno računal na pomoč soigralcev in trenerja. Zase lahko rečem, da pri tem prehodu nisem imel večjih težav.

V Rogaški vsa leta igram pod vodstvom Petra Markovinoviča, letos pa sem se priključil tudi članom, kjer me vodi Damjan Novakovič. Ko omenjam vse trenerje, s katerimi sem doslej delal, pa moram izpostaviti še očeta Boštjana, ki skrbi za dodatno kondicijsko in telesno pripravo. Vedno je ob meni, zato gre največja zahvala prav njemu. Da ne omenjam, kolikokrat mi podajal žoge pri treningih meta (smeh).«

Kolesarstvo

Nekdanji perutninar vse bolj opazen tudi na svetovni sceni

Občasno vaju je z očetom moč na Ptuju videti na individualnih treningih po raznih igriščih ali dvoranah.

Kmalu so se začeli vrstiti pozivi v mlajše reprezentančne selekcije. Kako si jih sam doživljal?

Vmes smo te lahko videli tudi v reprezentanci selekcij 3 na 3. Kakšna izkušnja je bila to zate?

Tudi letošnja zgodba je posebna: z reprezentanco U-18 ste postali evropski prvaki. Ste pred tem spremljali selekcijo U-20, ki je slavila na domačem EP v Ljubljani?

Kako pa se je v pripravah začela pot vaše ekipe U-18?

Verjetno je pomenilo veliko olajšanje, ko si izvedel, da si med 12 izbranci.

Selektor Domen Zevnik je izpostavljal ekipni duh v ekipi: kako se je ta gradil?

Na EP v Italiji ste to udejanjili na igrišču: v devetih dneh ste odigrali sedem tekem, vmes doživeli le en poraz (z Nemčijo) in osvojili naslov prvakov. Kako si sam doživel to pot?

Kako si sam dočakal konec finala in zmago?

Kakšne so tvoje želje in cilji glede nadaljnje košarkarske poti?

Kako močan faktor za motivacijo je še sedaj Luka Dončić?

Več v Štajerskem tedniku