Jon Šporn in Žan Flis, NK Drava: Mladca, ki z obema nogama stojita trdno na tleh
Žan Flis in Jon Šporn sta oba letnika 1997 in sta v jesenskem delu sezone v dresu Drave odigrala pomembno vlogo. Žan je odigral vse tekme od prve do zadnje minute, Jon pa je zaradi rdečega kartona eno izpustil. Oba sta se po prihodu na Ptuj odlično znašla, čeprav prvi prihaja iz Maribora, drugi iz Celja. Povprašali smo ju, kako se počutita na Ptuju, kako gledata na svoja prejšnja kluba, kdo so njuni idoli, za katere klube navijata …

Na Ptuju sta že kar domača. Kako se počutita tukaj?
Žan Flis: »Ko sem prišel, so mi ekipo predstavili kot mlado in ambiciozno. Takšno je tudi vzdušje, dobro se dela, ekipa je povezana, smo prava klapa. Sedaj smo dobili še nekaj izkušenejših igralcev, vse skupaj je na visokem nivoju 2. lige.«
Jon Šporn: »Tukaj se zelo dobro počutim. Smo mlada ekipa, veliko je igralcev meni podobne starosti, zato se razumemo na igrišču in tudi zunaj njega.«
Ste povezava mladih in izkušenejših igralcev.
Žan Flis: »Vedno je dobro, da imamo mladi ob sebi nekaj izkušenejših in z njimi pozitiven odnos. Tukaj imamo nekaj takšnih, ki so v nogometu že nekaj doživeli in odigrali na res visokem nivoju. S svojim odnosom res dosti pripomorejo k našemu razvoju.«
Jon Šporn: »Ta povezava je pomembna predvsem v trenutkih, ko kaj ne gre po načrtih. Takrat je nasvet izkušenejših zelo velikega pomena. Ta povezava je za vsako ekipo res pomembna.«
Tudi trener je bil nekdaj odličen nogometaš, reprezentant, to je najbrž odlično za mlade?
Žan Flis: »Zagotovo obstaja razlika med trenerji, ki so nekdaj tudi sami igrali nogomet, in tistimi, ki tega niso počeli. Nekdanji nogometaš nas lažje razume, ve, kako se počutimo v nekaterih situacijah.«
Jon Šporn: »Trener nam velikokrat govori iz svojih igralskih izkušenj. Zame je to še posebej pomembno, ker je igral na položaju vezista, na katerem igram sedaj sam. Res velikokrat dobim uporaben nasvet.«
Prišla sta iz mladinskih ekip Maribora in Celja. Kako gledata na prehod k članom in na svoja nekdanja kluba?
Preberite več v Štajerskem Tedniku