Arhiv Štajerskega Tednika

Rapid je 32-kratni avstrijski državni prvak, v svojih vitrinah imajo še 14 pokalnih lovorik. Kaj tak prestop pomeni za Aluminij, ni treba posebej poudarjati …

Otrok Aluminija, igralec z neverjetno pljučno kapaciteto, fant, ki bi si ga vsaka mama želela za zeta – to je le nekaj oznak, ki opisujejo Dejana Petroviča. Na Dekija so se lahko soigralci v Aluminiju vedno zanesli, domala vsakemu je „čuval hrbet“, s svojo borbenostjo je vedno znova vlekel svojo ekipo naprej. Ob tem je v zadnjih letih neverjetno napredoval še v tehničnem smislu, njegove žoge so bile vedno bolj natančne, v jesenskem delu je to počel že domala s kirurško natančnostjo. Jasno je, da različni zastopniki klubov iz tujine tega niso spregledali …

O zmožnostih Petroviča veliko pove podatek, da je zaigral na prav vseh tekmah jesenskega dela sezone 2019/20, brez ene same izjeme. Do popolne minutaže na vseh tekmah mu je manjkalo le simboličnih osem minut, ko je po odločitvi trenerja Slobodana Gruborja v 82. minuti predčasno zapustil tekmo v Kranju (11. krog: Triglav – Aluminija 1:0). Če k temu dodamo še dve pokalni tekmi, potem je jasno, da je Petrovič fizično izjemno sposoben igralec. Po tej karakteristiki je avstrijska liga zanj pisana na kožo …

Govorice so sprva namigovale na 4,5 letno pogodbo z Avstrijci, pri čemer bi pol leta Petrovič kot posojen nogometaš preživel – v Kidričevem. S tem bi lahko dosedanjemu klubu pomagal pri čim boljših predstavah tudi v spomladanskem delu sezone, kar bi bila za Aluminij domala idealna opcija. A so se okoliščine v vmesnem času spremenile, pri Rapidu se namreč govori o odhodu enega izmed zadnjih vezistov, Dejana Ljubičića. Tako so se Dunajčani določili, da posoja ni več opcija, ampak je edina sprejemljiva takojšnja selitev v avstrijsko prestolnico.

Preberite več v Štajerskem Tedniku