Arhiv Štajerskega Tednika

Priznan trener v Atletskem klubu (AK) Ptuj opravlja delo koordinatorja atletske šole in skrbi za razvoj mladih v skakalnih in metalnih disciplinah. Pri delu z atleti v ospredje postavlja igro, saj se zaveda, da je napredek mogoč le ob sproščenem in strokovnem vodenju. To je v zadnjem obdobju prineslo tudi izredne rezultate trenutno najuspešnejšemu trenerjevemu varovancu, metalcu diska Kristjanu Čehu. Čeh je letos osvojil srebrno medaljo na sredozemskih igrah in je resen kandidat za nastop na olimpijskih igrah leta 2020 v Tokiu. A do takrat še je dolga pot …

Gorazd Rajher se je tokrat ozrl na svojo športno preteklost, spregovoril je o tej sezoni, prav tako pa je pogled usmeril v atletsko prihodnost.

Po koncu tekmovalne kariere ste začeli delati kot trener v AK Ptuj. Kako se spominjate tistih časov in teh začetkov?

G. Rajher: „Od teh časov je sedaj že precej let, lahko bi rekel, da je za mano že 'srebrna doba'. Po končani športni karieri, ki sem jo zaključil zaradi poškodbe ramena, saj kopje ni več letelo tako, kot sem želel, sem začel delati v fitnes centru Popaj. Tam sem si dal duška na utežeh. Ta pot je imela svojo zgodbo, še vedno pa je v meni ostajala želja po atletiki, ki me je nato res pripeljala v AK Ptuj. V njem sem s svojimi starimi kolegi, takrat še trenerji, malo pobrskal, kako nadaljevati svojo športno pot kot kopjaš in svoje metalno znanje iz te discipline prenesti na mlajše rodove.“

Preberite še ...

· Začetki na Petrolu

Tu se nikdar ne počutiš osamljenega, vedno se lahko na koga obrneš

Podobno kot športniki ste tudi vi z leti napredovali kot trener. Na kakšne načine ste se izpopolnjevali v treniranju?

G. Rajher: „Težko je povedati, na kakšne vse načine se izpopolnjuješ kot trener, saj ima vsak neko svojo pot in takšno sem ubral tudi sam. Eni se na primer zanesejo na knjige, drugi na video, tretji na instinkt, četrti delajo po tistem, kar so se v karieri naučili … Jaz sem bil nekje sam pri sebi vedno zaprisežen k novostim, saj sem rad kaj 'ukradel'. To je sicer grdo rečeno, ampak sem s fotoaparatom ali kamero ujel določene stvari, ki sem jih dopolnjeval k svojemu atletskemu znanju. Še danes imam videoposnetke iz obdobja okrog leta 1990, z vseh velikih atletskih tekmovanj. Te posnetke sem velikokrat pregledal v neprespanih nočeh in se iz njih učil, kako največji atletski mojstri tečejo, skačejo in mečejo posamezna atletska orodja. Naučene stvari sem nato kasneje poskušal prenesti svojim atletom.“

V vsakem obdobju ste trenirali nekaj nadarjenih atletov in atletinj. Kateri so bili najboljši?

Preberite več v Štajerskem Tedniku