MP

Naj vas kar na začetku ustavim. Za setev vseh omenjenih vrtnin, pa tudi bučevk, je še veliko prezgodaj. V spodnji tabeli boste videli, zakaj.

Pridelava vrtnin preko sadik slovenskim ljubiteljem domače pridelave zelenjave še zdaleč ne leži preveč, pa kljub temu vsako leto več ljudi vendarle posega po njej. Sadike imajo veliko prednosti pred direktnimi setvami.

Mnogih vrtnin z direktno setvijo sploh ne bi pridelali v naših vremenskih razmerah. To so seveda plodovke, na prvem mestu morda lubenica in melona. Nekoč sta rasli samo na Primorskem. Paradižnik, papriko, jajčevec pa smo že od nekdaj pridelovali samo iz sadik, saj bi bili s setvijo neposredno na stalno mesto prepozni.

S številnimi poskusi je tudi dokazano, da imajo vse bučevke, kumarice, buče, bučke tudi do 50 % višji pridelek, če so pridelane iz sadik.

Velika prednost, predvsem zgodaj spomladi in poleti, je, da je ob setvi zemlja ali premrzla ali pretopla. V obeh primerih seme, ki ni res kakovostno, slabo kali. Če pa vzgojimo sadike in jih presadimo v nekoliko slabše pogoje, kar seveda ni zaželeno, pa bodo rastline vendarle preživele in dale pridelek.

Čeprav mnogi menijo, da je s sadikami dela več, ga je v resnici, če gledamo skupno delo, manj. Res jih moramo posejati in presaditi, kar je dodatno delo. A če pomislimo, da je lažje skrbeti za 20 ali 30 lončkov kakor za celo gredo, ko rastlinice kalijo, hkrati pa jih prerašča plevel, poleg tega pa še zalivanje in skrb, da jih majhnih ne pojedo ptiči, polži …

Še ena prednost pridelave sadik je. Tla okoli rastlin lahko takoj zastremo, prekrijemo. To pa ni pomembno samo zaradi plevela, kot mnogi menijo, pač pa zemlja ostaja rahla, poleti hladna in predvsem ostaja vlaga dalj časa ob koreninah. Mogoče pa moram omeniti, da se spomladi potem počasneje ogreva, kar moramo upoštevati.

Obstaja pa še ena prednost, ki je posledica res slabe kakovosti semena, ki ga kupimo v trgovinah. Tudi letošnji izsledki kontrole kaljivosti semena so zame osupljivi. Ponovno je kar nekaj vzorcev semena imelo kaljivost 0 %. Če tako seme posejemo v lončke, vsaj ne porabimo veliko časa, energije in veselja; če jih posejemo na vrtu, smo lahko razočarani, če nič ne kali.

Pomislite na vse to in dali mi boste prav. Prednosti je še veliko več, a gremo zdaj na delo.

MP

Kdaj bomo začeli z vzgojo sadik, je odvisno od posamezne vrtnine

Upam, da vas je v zadnjih letih vendarle izučilo, da je hitenje vedno napačna izbira. To hitenje se začne že s setvijo za sadike. Zato je dobro pogledati, kako dolgo potrebujemo za vzgojo kakovostne sadike.

Paradižnik potrebuje od setve do primerno velike sadike 60–70 dni, paprika nekaj več, do 85 dni, jajčevec ravno tako. Tudi čili in feferoni potrebujejo nekaj več časa. Medtem pa sadiko solate dobimo v 30–35 dneh, podobno tudi kapusnice. Veliko hitreje dobimo dovolj veliko sadiko tudi pri kumarah in bučkah (nekje v treh tednih), lubenice in melone pa zrastejo v pribl. 40 dneh. Dobro je poznati ta čas, da nismo prezgodnji s setvijo. Ljudje prav paradižnik, pa tudi papriko radi sejejo že januarja. Torej bi bile sadike primerne za presajanje že v začetku aprila, paprika pa v sredini aprila. To pa je več kakor mesec dni prezgodaj. Zato velja, da papriko začnemo sejati v sredini februarja, paradižnik za sajenje na prosto pa šele v sredini marca. Potem vas tudi ne bo mikalo prezgodaj saditi sadike. Ker je večina naših rastlinjakov neogrevanih, so setve omenjenih vrtnin za vzgojo v rastlinjakih samo 14 dni prej.

Kaj je pomembno za vzgojo kakovostne sadike?

Na prvem mestu so seveda ugodne klimatske razmere: toplota, svetloba in vlaga. Na drugem mestu pa je kakovosten substrat. V njem mora biti dovolj hranil, da lahko rastlina odraste do velikosti, ko jo presajamo na prosto. Zato pri nabavi substrata ne varčujemo. Ne kupujemo na razprodajah, ne uporabljamo kakšnih starih, že uporabljenih substratov ali celo zemlje z vrta. Zelo redko je tudi domač kompost dober. Sama priporočam nabavo substrata v vrtnarijah, saj tam prodajajo enak substrat, kot ga uporabljajo sami. Če pa ste vezani na trgovine, kupite substrate, ki imajo ceno nad povprečjem vseh. Potrebujemo pa seveda tudi dobro, kvalitetno seme.

Setev za sadike

Primerno velikost lončkov najdemo na spletu. Za pomoč pa naj vam bo naslednja tabela.

Tabela: Primerna velikost celic za sadike (po dr. Osvald, Gojenje sadik vrtnin)

Vrsta vrtnine	Bučke	Dinje	Endivija	Sladki komarček	Jajčevec	Kumare	Lubenice	Radič
Premer celic v cm	8	6–8	3	3	6–8	6–8	8	3
Vrsta vrtnine	Solata	Paprika	Rukola	Paradižnik	Šparglji	Zelena	Zelje, druge kapusnice	Blitva
Premer celic v cm	3	6–8	3	6–8	3–4	3–4	4	3

Pomembno je, da lončki niso preveliki, da jih bodo korenine lepo prerasle, in seveda ne premajhni, posebej poleti. V majhnem lončku ni veliko časovnega manevra, da s presajanjem sadike ne zamudimo. V malo večjem ločku pa se lahko čaka malo dlje časa. Na okenskih policah je v majhnih lončkih težava tudi z zalivanjem. Prehitro zmanjka vlage. Vsi pa vemo, da se čez dan ne sme zalivati. Zato so lahko spomladi in jeseni lončki malo manjši, poleti pa večji.

Nikoli ne pozabite, da s substratom napolnimo posode, lončke, platoje vse do vrha. Nato ta substrat s prsti ali z dnom kozarca potlačimo, a ne tako, da bo ostal popolnoma brez zraka. Dopolnimo do vrha posode. Če ostane majhen rob, bo na primer solata v iskanju svetlobe dobila dolgo steblo, kar kasneje ne bo dobro za njeno zdravstveno stanje.

Za konec

Tokrat sem napisala samo, katerih vrtnin še ne sejemo. Posejemo pa lahko grah, čebulo, por, pa tudi nekatera zelišča, kot so drobnjak, majaron, timijan. Vse omenjene rastline posejemo sicer na toplem, v stanovanju, vendar jih lahko zelo hitro prestavimo tudi v neogrevan rastlinjak, saj toplotno niso zahtevne. Posebej lukovke (por, čebula, drobnjak) pri nižjih temperaturah naredijo močnejši, bolj razvejan koreninski sistem.