© 2025 Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 3 min.

Kitajsko zelje, vrtnina za jesenske dni


Miša Pušenjak
Miša Pušenjak
31. 7. 2025, 12.11
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Kitajski kapus, kot je pravilno slovensko ime za rastlino, ki ji po večini rečemo kitajsko zelje, je vrtnina, ki ima veliko ljubiteljev, med njimi sem tudi jaz. Vrtičkarji je nimajo radi na vrtu, delno je po moje vzrok tudi, da sploh ne poznamo njegovih osnovnih značilnosti. A ker prihaja idealen čas za setev te okusne in tudi hranilne vrtnine, razmislite, z malo truda lahko pridelate zanimivo, zdravo hrano v začetku zime.

Miša2.JPG
MP
Kitajski kapus

Največ težav ima zato, ker večina vrtičkarjev v Sloveniji ne ve, da je to rastlina, ki dobro uspeva šele, ko se dan pošteno skrajša in je predvsem hladneje. Tako, kakor črno redkev, strniščno repo in podzemno kolerabo ga sejemo šele, ko se dan dovolj skrajša. To je osnovno pravilo. Kitajski kapus je namreč pravi magnet za vse škodljivce, ki napadajo zelje, najraje ga ima bolhač, zelo privlačen je tudi za gosenice. Poleg tega pa ga rade napadajo še bolezni, posebej črna listna pegavost.

Vzgoja sadik

Pridelava »kitajca« preko sadik je nekoliko lažja. Sadike seveda lahko kupimo in jih na prosto sadimo vse do začetka septembra, lahko pa jih vzgojimo sami. Izberemo lončke, premera 3–4 cm. Kot vedno, vzgajamo sadike v kakovostnem substratu, ne v vrtni zemlji ali domačem kompostu. Kitajski kapus je še bolj nežna in občutljiva vrtnina kakor zelje, zato ne bo dobro uspeval, če ga sadite v neprimerno zemljo. S substratom napolnite lončke do vrha, nato zemljo rahlo potlačite, da bo zagotovo zapolnila vse kotičke lonca in se ne bo pred vznikom rastlin preveč sesedla. Globlji rob v lončku lahko pomeni namreč nastanek stebla že na sadiki.

Najlažje in zelo hitro ga boste posejali, če boste vzeli kos belega papirja, nekje A5 velikosti. Zvijete ga v valj, vanj natresete seme in potem konico valja približate lončku z zemljo. V vsak lonček s svinčnikom porinete eno semenko, lahko tudi dve, če niste prepričani o kaljivosti semena. To gre zelo hitro. Seme potem s prstom porinite v zemljo in po potrebi zalijte. Setev postavite v senco, da bo hitreje vzkalilo. Potem pa naj bodo sadike po vaši presoji na soncu, če ne žge preveč, če pa je prehudo, naj kar ostanejo v rahli senci balkona, lahko pa tudi paradižnika ali katere druge višje rastline.

Sadika je primerna za presajanje v 4 tednih, če ste izbrali pravi substrat in jih ni uničevalo premočno sonce. Sadik ne gnojimo.

Presajanje sadik

Sadike presajamo čim prej, a koreninski sistem mora lepo prerasti lonček, da sadiko z lahkoto izpulimo. Svetujem, da sadike zvečer pred presajanjem zalijete s pripravkom, ki vsebuje morske alge. Po želji, a sama to priporočam, jih zalijte še s pripravkom, ki vsebuje olje plodov drevesa neem. Tako bodo vsaj teden dni zavarovane pred škodljivci. Dovoljen je v ekološki pridelavi. Ne smemo pa ga uporabljati, dokler sije sonce. Zraven dodamo 15 ml navadnega, alkoholnega kisa na 10 l vode. Kis dodamo zato, ker ima naša voda tako iz studencev kakor iz vodovoda previsok pH. Ta pa znižuje moč insekticidov.

Ob presajanju je običajno še suho. Zato najprej zalijte jamico, vanjo postavite sadiko in jo zagrnite z zemljo. Po končanem sajenju pa zalijte celo gredo in to globoko in močno. Kitajsko zelje vam bo zelo hvaležno za zastirko, ki je lahko kar pokošena trava z zelenice.

Sadimo ga nekje na 40 cm med vrstami in 30 cm v vrsti. V rastlinjaku in na visoki gredi pa potrebuje več prostora.

Nega v času pridelave

Vsaj v začetku rasti dobro zalivajte, potem pa samo pazite, da ne bo presuho. Po tednu dni bi jaz posevek ponovno poškropila z izbranim pripravkom insekticidom. Doma lahko naredite pripravek iz listov rabarbare in/ali pelina. V trgovini pa lahko kupite že zgoraj omenjen priprave na osnovi izvlečkov drevesa neem ali pa tudi izloček posebne bakterije, aktivna snov je spinosad. Oba pripravka sta dovoljena v ekološki pridelavi. Vsekakor vam bo prve tedne hvaležno za uporabo biostimulansov, kot so alge, aminokisline, ali pa čaj iz cvetov regrata ali ognjiča. Ni pa nujno, če je vaša zemlja na vrtu bogata in predvsem zdrava in živa.

Dobri sosedje kitajskega kapusa so blitva, endivija, fižol, grah, francoska špinača, solata, korenček, novozelandska špinača, špinača, motovilec, zelena. Glede na termin sajenja boste verjetno izbrali špinačo ali motovilec. Sama bi sadila še ognjič, zagotovo se ga je kaj zasejalo na vrtu, kamilico, če je najdete kaj. Ena ideja je tudi, da sadite v vsako drugo kitajsko zelje, vsako drugo pa posejete korenček, ki bo prezimil.

Več v Štajerskem tedniku


Logo LAS - Evropa investira v podeželje Triglav

© 2025 Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.

Vse pravice pridržane.