Izplačilo pomoči kmetom šele pri 80-odstotni poškodovanosti
Kmetijstvo je tovarna na prostem in je posledično bolj ranljivo in občutljivo na vremenske spremembe v primerjavi z drugimi gospodarskimi panogami. Za soočanje s posledicami vremenskih neprilik so na razpolago (po oceni kmetov) predraga zavarovanja, izjemoma tudi državna pomoč. Predstavniki kmetov in lokalnih skupnosti so na srečanju na ptujskem kmetijskem zavodu sklenili, da bodo pristojne pozvali k znižanju praga za upravičenost do državne pomoči, obenem pa so se zavzeli za hitrejše postopke ocenjevanja škode.
Lani naj bi različne vremenske neprilike na območju Podravja povzročile za štiri milijone evrov škode, leto prej zgolj poplave in neurja s točo za preko 20 milijonov evrov posledic. Čeprav je postopek, kako priti do ocen škod, znan, pa so številni kmetje nezadovoljni s pavšalnimi ocenami škod, prav tako s prepočasno časovnico ocenjevanja. »Člani regijske komisije v treh dneh po škodnem dogodku damo predhodno oceno poškodovanosti. Ocenimo, ali je škoda bila in kolikšen je približen obseg, nato pa uprava za zaščito in reševanje izda sklep o ocenjevanju škode, ki je podlaga občinskim ocenjevalnim komisijam. Dejstvo pa je, da morajo vloge o poškodovanosti priti od vsakega posameznika – oškodovanca,« je pojasnil vodja ptujske izpostave Uprave za zaščito in reševanje Dragomir Murko.
Izpostavil je tudi nepoštene prakse, ko občinske komisije dosodijo tudi 100 % poškodovanost, »nato pa sem dobil primer na mizo, da je ta isti oškodovanec prodajal jabolka na tržnici«.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
