Država za brezplačno pravno pomoč namenja vse manj

Od leta 2001 je v Sloveniji socialno ogroženim na voljo brezplačna pravna pomoč (BPP). Do nje so upravičeni tisti, ki glede na svoj finančni položaj in finančni položaj svoje družine ne bi zmogli stroškov sodnega postopka in pravne pomoči. Mesečni dohodek prosilca oz. povprečni

mesečni dohodek na družinskega člana tako ne sme presegati 530,44 evra. Pri prošnji za odobritev pa se upošteva tudi materialni položaj prosilca. Premoženje (prihranki na TRR, nepremičnine, vrednostni papirji, kapitalske naložbe ...) prosilca ali kateregakoli družinskega člana namreč ne sme presegati 13.780 evrov. Brezplačna pravna pomoč pa se ne odobri v naslednjih zadevah: zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja, razen če oškodovanec dokaže, da mu je bila zaradi storitve takih dejanj povzročena pravno priznana škoda; v sporih zaradi znižanja ali ukinitve preživnine, kadar preživninski zavezanec ni poravnal zapadlih obveznosti iz naslova preživnine, razen če jih ni poravnal zaradi okoliščin, na katere nima vpliva, ter v odškodninskih sporih zaradi povrnitve nepremoženjske in premoženjske škode pri žalitvi časti in širjenju neresničnih trditev, razen če oškodovani upravičenec verjetno dokaže, da je to vplivalo na njegov materialni ali družbeni položaj.

Sicer pa oseba, ki je pod zakonsko določenimi pogoji upravičena do takšne pomoči, lahko le-to koristi za celotno ali delno pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

Za BPP največkrat zaprosijo v civilnih, kazenskih in delovnih zadevah

Kdaj je treba vračati sredstva iz naslova BPP

Fotografija je simbolična

Preberite več v Štajerskem Tedniku