Ptuj z okolico premore veliko plesnih navdušencev, kar je bilo pred dnevi mogoče videti tudi na ptujski Ranci, ki se je spremenila v plesišče. Tam je zaplesala tudi znana ptujska fizioterapevtka Dragica Šilak, ki plesu pripisuje številne pozitivne lastnosti. Z njim se lahko ubranimo tudi demence, je prepričana.

Sprva se je zdelo skoraj neverjetno, da bi ljudje za ureditev turistično-romarske poti do cerkve sv. Ane ter postavitev novih skulptur križevega pota zbrali kar 64.000 evrov. A prav to se je zgodilo; zastavljeni cilj so celo presegli. Mnogi so prepoznali pomen projekta za kraj, njegovo kulturno in versko vrednost ter velikodušno prispevali.

Čeprav je grič Panorama v središču Ptuja, se ljudje do svojih domov v tem delu mesta, tako kot v srednjem veku, vozijo po makadamu. Tudi arheološki park, ki ga je občina v sodelovanju s podjetjem Javne službe uredila pred nekaj leti, ne kaže najlepše podobe.

V vročih poletnih dneh se številni zatečejo po osvežitev na kopališča. Z obiskom so za zdaj zadovoljni tudi v Termah Ptuj, ki letos praznujejo 50 let.

Večina ljudi si med dopustom želi lepega vremena, kar pa ni vedno mogoče. Pretekli konec tedna je znova prinesel dež, po napovedih pa nas čaka precej nestabilno vreme tudi v prihodnje.

Selani in Selanke so konec julija, ko goduje sv. Ana, obeležili 28. praznik Krajevne skupnosti Sela. Ob tej priložnosti je predsednik KS Dejan Tramšek spomnil na izvedene investicije in predstavil cilje v tem in prihodnjih letih.

Kakšnih 15 gospodinjstev v naselju Rabelčja vas, nad gostilno Grabar, se srečuje s težavami na vodovodu. Problem je nizek pritisk vode, kar vpliva na dinamiko vsakdanjega življenja, opozarja mestni svetnik Milan Klemenc.

Invazivne tujerodne rastline postajajo vse trši oreh za kmetovalce, ki so dolžni odstranjevati in s tem omejevati širjenje tujerodnih invazivnih rastlin na svojih kmetijskih površinah. Invazivne rastline zmanjšujejo pridelek, povečujejo stroške pridelave, povzročajo škodo, nekatere so strupene celo za rejne živali, spet druge, na primer ambrozija, so alergene za ljudi.

Smrtonosna bolezen za trto, zlata trsna rumenica, se neusmiljeno širi. Čeprav so si vinogradniki lani nekoliko oddahnili, ker škoda ni bila tako izrazita, je uničujoča bolezen letos udarila z vso močjo. Pustoši predvsem na širšem ormoškem področju, kjer so razmere skrb vzbujajoče, vse več izbruhov pa se pojavlja tudi drugod. »Od Slovenskih goric proti Halozam in Ormožu že težko najdemo nasad, kjer – če bi si ga zares detajlno ogledali – ne bi našli simptomov te bolezni,« o tem, kako resna je situacija, nazorno pove direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj Andrej Rebernišek.

V Dornavi, pa tudi daleč naokrog, ni prave veselice brez harmonikarja Viktorja Munde. Možakar, ki je pred kratkim praznoval častitljivi osebni jubilej, 80-letnico, je igral na kar 1.056 porokah: »Zelo lepe spomine imam na vsak dogodek, se pa je dogajalo marsikaj. Enkrat sva s kolegom iskala hišo, pri kateri so imeli poroko, prehitro sva se ustavila pri njihovih sosedih, kjer pa je nekdo tisti dan umrl. Sama sreča je bila, da nisva prej zaigrala. Hitro sva šla naprej do prave hiše, seveda pa smo slavje prilagodili nesrečnemu dogodku.«

Pred začetkom novega šolskega leta se številne družine znajdejo v težki finančni situaciji. Družinski proračun je namreč še dodatno obremenjen s stroški šolskih potrebščin. Tudi če ima lokalna skupnost občutek, da vsi živijo dobro in zmorejo preskrbeti svoje otroke, še zdaleč ni tako.

Ko se temperature povzpnejo, imajo veliko dela tudi zdravstveni delavci. Ob zadnjem vročinskem valu so zaznali povečano število starejših bolnikov s pridruženimi boleznimi, kar nekaj je bilo obravnav tudi zaradi pikov žuželk in poškodb pri padcih s koles, motorjev in skirojev, med otroki pa so prevladovala vnetja ušes in impetigo, so sporočili iz ormoškega zdravstvenega doma in ptujske bolnišnice.

Za letošnja dela v strugi potoka Grajena na Ptuju imajo na Direkciji RS za vode rezerviranih 180.000 evrov. Dela izvaja koncesionar Vodnogospodarsko podjetje (VGP) Drava Ptuj.

Pridelovalcem sladkorne pese, pa tudi nekaterih drugih pomembnih poljščin, kot so žita, krompir ipd., grozijo nove težave. Na slovenskih poljih se je razpasla bolezen cikada, ki je z vidika kakovosti lani povzročila najslabšo letino te kraljice poljščin doslej. Zaradi slabe kakovosti in posledično nizkih odkupnih cen je obupala večina pridelovalcev. Vztraja le še peščica, ki sladkorno peso letos goji na vsega 20 hektarjih.

Ker potopni valj, ki bi pri mestni tržnici omejeval vstop vozil v staro mestno jedro, ne deluje, sta koncesionar Javne službe Ptuj in občina to poletje uvedla videonadzor. Kamera spremlja vsa vozila, ki se pri tržnici pripeljejo in odpeljejo z območja pešcone.

Svetniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije so se danes sestali na izredni seji, kjer je bila edina točka Zakon o zaščiti živali. Predsednik KGZS Jože Podgoršek je zakon označil za aktivističnega ob tem pa na novinarski konferenci presenetil z informacijo, da bo zbornica začela postopke za organizacijo vseslovenskega kmečkega protesta.

Kitajski kapus, kot je pravilno slovensko ime za rastlino, ki ji po večini rečemo kitajsko zelje, je vrtnina, ki ima veliko ljubiteljev, med njimi sem tudi jaz. Vrtičkarji je nimajo radi na vrtu, delno je po moje vzrok tudi, da sploh ne poznamo njegovih osnovnih značilnosti. A ker prihaja idealen čas za setev te okusne in tudi hranilne vrtnine, razmislite, z malo truda lahko pridelate zanimivo, zdravo hrano v začetku zime.

Za obnovo fasad občina Kidričevo na razpisu ponuja 18.500 evrov; gre za sredstva, ki jih namenjajo za objekte znotraj območja spomeniškega varstva. Že lani so na tej postavki zagotovili denar, a ga niso porabili.

Županja Svetega Andraža Darja Vudler Berlak pravi, da občine lahko uspešno kandidirajo za manjše projekte, večja težava pa so večje infrastrukturne naložbe kot npr. sanacija plazov, urejanje cest ipd. Poleg tega opozarja, da so pogoji in kriteriji pogosto takšni, da manjšim občinam sploh ni smiselno kandidirati.

Uporaba predmetov z druge roke za marsikoga ni le modna muha, temveč način življenja. Za malo denarja se je moč lepo obleči in kakovostno obuti, kupiti unikatno umetnino ali dekoracijo za dom, pa tudi vso kuhinjsko posodo od a do ž. Blago z druge roke še posebej pride prav v času odraščanja otrok, ko so oblačila in obutev po nekaj mesecih premajhni in jih je treba zamenjati.