Vse od sredine 90. let prejšnjega stoletja, ko se je prvič povzpel na županski stolček domačega Destrnika, sta Franc Pukšič in hajdinski gradbinec Peter Emeršič previharila številne viharje, a njunih vezi, kot kaže, ne more nič pretrgati. Prijatelja za vedno, če si izposodimo naslov uspešnice, ki sta jo pred leti prepevala Helena Blagne in Nace Junkar.

Električarji, vodovodarji, knaufarji, zidarji, mizarji in številni drugi obrtniki imajo v zadnjem obdobju polne roke dela. Tisti, ki gradijo ali obnavljajo, morajo pogosto pred ceno (včasih tudi kakovost) storitve postaviti razpoložljivost mojstra. Nekoč so lahko obrtnika izbirali, danes pogosto posel dajo tistemu, ki ima čas. »Toliko dela kot zdaj za nas dejansko ni bilo še nikoli, ogromno strank smo morali celo odkloniti, ker ne zmoremo več,«je dejal eden izmed naših sogovornikov.

V času, ko cene hrane iz meseca v mesec naraščajo, mnogi pogosteje posegajo po cenejših živilskih izdelkih. A nižja cena ne pomeni nujno slabše kakovosti, ugotavljajo v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). Ob pregledu petih prehranskih testov in po primerjavi cen so izračunali, da lahko štiričlanska družina pri nakupu zgolj petih osnovnih živil (riž, tunina, maslo, jajca, jogurt) ob skrbni izbiri izdelkov prihrani več kot 1.400 evrov na leto.

Glede na turbulentno dogajanje s cenami energentov in energije je v mestih pričakovati višje cene ogrevanja. Ptujčani so krepko podražitev občutili že minulo zimo. V Javnih službah (JS), ki s toploto oskrbujejo uporabnike daljinskega ogrevanja na Ptuju, cene za naslednjo ogrevalno sezono še niso oblikovali. Sredi poletja so se lotili obnove kurilnice na Volkmerjevi cesti.

V Inštitutu 8. marec so v ponedeljek začeli z zbiranjem 5.000 podpisov, ki jih potrebujejo za zagotovitev brezplačnih kosil vsem šoloobveznim otrokom. Prepričani so namreč, da bi država morala to zagotoviti vsem osnovnošolcem. Če jim bo uspelo zbrati dovolj podpisov, bodo v državni zbor vložili dva zakona: Zakon o osnovni šoli, s katerim bo šolsko kosilo zapisano kot pravica za vse učence in učenke, in Zakon o šolski prehrani, s katerim bo ta pravica urejena.

Močno deževje je konec avgusta 2020 na območju Podlehnika botrovalo sprožitvi več plazov. Dva največja in najzahtevnejša sta bila plazova na cestah Podlehnik–Majski Vrh in Stanošina–Sedlašek. Za obe investiciji je občina pridobila sredstva okoljskega ministrstva, skupna vrednost projektov pa presega milijon evrov.

Cene oskrbe v Domu upokojencev Ptuj so se nazadnje dvignile aprila, z vsakoletno uskladitvijo. V nekaterih enotah bolj, drugih manj občutno. Ali se kmalu obeta nova podražitev, še ni popolnoma jasno. Odvisno je predvsem od ukrepov na ravni države.

Veljati je začela evropska uredba o zdravstvenem varstvu živali, ki prinaša obvezno registracijo za obrate, ki se ukvarjajo z rejo kopenskih živali. Največ razburjenja je uredba povzročila med lastniki kokoši na podeželju, ki perjad gojijo zase, po jajca pa pridejo tudi sosedje in vaščani. Evropski birokrati so izgubili stik z realnostjo, so zmajevali z glavo nekateri; zakaj bi bilo treba popisovati teh nekaj kokoši za »domačo rabo«, so se spraševali drugi.

Gost Knjižnice na prostem, ki jo je nedavno pripravila Krščanska adventistična cerkev Ptuj, je bil pisatelj Igor Plohl. Podrobneje je predstavil svojo zadnjo slikanico Lev Rogi premaguje ovire, ki je nastala po resničnih dogodkih. Samo močni, pogumni, vztrajni, tudi trmasti ljudje, ki se borijo kot levi, lahko ponovno srečno in zadovoljno zaživijo ter opravljajo svoj poklic po hudi nesreči. Pisatelj je namreč čez noč postal paraplegik.

3. septembra se je zaključila letošnja kopalna sezona bralcev časopisa Štajerski tednik in poslušalcev Radia Ptuj, ki so se na naše vabilo in povabilo Turistične agencije ATP ob sobotah z avtobusom odpravili na slovensko obalo, v Simonov zaliv v Izolo.

Medobčinski redarji so lani na Destrniku nadzirali hitrost na točkah, ki so jih občani izpostavili kot nevarne.

V Perutninarski zadrugi Ptuj (PZP), ki združuje 160 kooperantov – rejcev perutnine – so praznovali 30 let delovanja. Jubilej so proslavili na svečani prireditvi, na katero so povabili člane in poslovne partnerje.

Nizozemka Ruth Korthof je inženirka, ki se je podala v umetniške vode, da bi oblikovala trajnostno umetnost. Danes trajnostno umetnost povezujejo z umetniškimi deli, ki nas spodbujajo k razmišljanju o trajnosti.

Prva predstava oz. premiera v MG Ptuj v novi sezoni bo uprizorjena 11. septembra. To je drama Kdo se boji Virginie Woolf, ki je nastala v koprodukciji Mini teatra in Mestnega gledališča Ptuj. Eminentna gledališka zasedba: Nataša Barbara Gračner, Branko Šturbej, Benjamin Krnetić in Klara Kuk, pod režisersko taktirko prav tako eminentnega režiserja Ivice Buljana, asistent režije je direktor MG Ptuj Peter Srpčič, bo zagotovo ponovno navdušila. Obeta se še ena vrhunska predstava, ki ji bodo ob gledalcih zagotovo zaploskali tudi kritiki.

Vse večje zaprte prireditve se v Trnovski vasi odvijajo v večnamenski dvorani, ki jo mnogi najamejo tudi za zasebna praznovanja. Toda poleti je v dvorani zelo vroče, saj v njej ni klimatskih naprav, kar je, kot opozarja podžupan Alojz Fekonja, težava predvsem letos, ko je še posebej vroče, zato bi bilo treba čim prej urediti prezračevanje.

Ptujska gostinska in turistična delavka Mira Korošec piše zgodbo ptujskega gostinstva in turizma že 35 let. V tem času ji je uspelo obnoviti in vliti novo življenje kar trem starim ptujskim objektom: gostilni Amadeus v Prešernovi ulici, Mali hiški, ki sprejema turiste od leta 2018, in hiški Minka, ki jo je obnovila v letu 2020 in jo poimenovala po muci Minki.

Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) je leta 2016 ob glavnih državnih cestah začela nameščati modre odsevnike. Ti naj bi s cest odvračali divjad, da bi bilo povoženj čim manj. Pa so odsevniki dosegli namen? Na DRSI odgovarjajo pritrdilno. Število povožene divjadi se na letni ravni sicer spreminja, lanske številke pa so denimo med najvišjimi v minulem desetletnem obdobju.

Slovenske zavarovalnice so od leta 2009 zaradi škode, ki so jo povzročile naravne nesreče, izplačale za več kot 917 milijonov evrov odškodnin. Dejanska škoda je občutno večja. Leta 2014 so zaradi snega, žleda in poplav zavarovalnice izplačale skupno slabih 45 milijonov evrov, žled, sneg in poplave pa so v enem mesecu povzročili za 429 milijonov evrov škode.

Kmetje te dni izpolnjujejo vloge za uveljavljanje škode po suši. V nekaterih občinah, npr. v Kidričevem, se je zbiranje že zaključilo. Kolikšna je škoda, še vedno ni znano, znano pa je, da bo kmetom poplačano z drobtinicami, vsaj če sklepamo po preteklih izkušnjah, le optimisti pa pričakujejo izplačilo odškodnine še letos.

Krajani Žabjaka so junija na sestanku z vodstvom ptujske občine in predstavniki izvajalca, Komunalnega podjetja (KP) Ptuj, dobili zagotovilo, da bo investicija zaključena do sredine avgusta, ko naj bi zaprli tudi deponijo. Dogovorjenega roka se gradbinec ni držal, številne ceste so še vedno razkopane, krajani pa zgroženi: »Prahu je ogromno, fasade bomo morali na novo barvati, žaluzije in ograje so videti, kot da so stare sto let. Kdo nam bo povrnil stroške? Leto in pol potrpežljivo čakamo, pa se do zdaj ni zgodilo nič.« Prejšnji teden so se obrnili na pristojne in medije, sledila je akcija in ta teden so eno izmed cest vendarle začeli asfaltirati. Drugod naj bi zaključili do konca meseca.