Proračun občine Cirkulane za leto 2022 je po sprejetem rebalansu nekoliko višji, in sicer na prihodkovni strani za okoli 20, na odhodkovni pa kar za 63 odstotkov. Kot je pojasnila županja Antonija Žumbar, je bil proračun sprejet že konec leta 2020, zato ga je bilo treba nujno uskladiti z dejanskim stanjem in vanj uvrstiti tudi nekaj novih projektov.

Temeljitim vlaganjem v prenovo OŠ Mladika in sanaciji ostrešja OŠ Olge Meglič bo v naslednjih letih sledila sanacija še ene šolske stavbe na Ptuju. Načrtovana je namreč ureditev breške šole, občina je javno naročilo za izdelavo projektne dokumentacije že objavila.

Svetniki občine Kidričevo so na aprilski seji med drugim potrdili rebalans proračuna za letošnje leto in zaključni račun za lani. Svetnik Slavko Krajnc je na seji spraševal, zakaj je stranka SDS na občinska oglasna mesta nalepila tri namesto enega plakata z volilno vsebino.

Soglasje za izplačilo redne delovne uspešnosti ravnatelja/ravnateljice se je glasila točka, ki jo je na spomladanskih sejah obravnavala večina občinskih svetov, ki so že zasedali. Tako so svetniki v Majšperku podali soglasje za izplačilo redne delovne uspešnosti ravnateljici OŠ Majšperk v okvirnem znesku okrog 1.800 evrov bruto, denar za izplačilo redne delovne uspešnosti pa bo zagotovilo šolsko ministrstvo.

Svetniki so na dopisni seji potrjevali novelacijo projektne dokumentacije za park prostoživečih živali v Vintarovcih, v katerem Občina Destrnik nastopa kot partner s tako imenovano Zeleno učilnico.

Minuli konec tedna je bilo na lenarški tržnici v središču mesta mogoče kupiti domače dobrote in okraske za velikonočne praznike.

Center šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) Štrk v Spuhlji letno obišče okrog 1.500 otrok, povpraševanje po njihovih storitvah pa je iz leta v leto večje. Prav obiskanost, zagotavljanje varnih poti in pravno-formalno urejanje zadev so glavni razlogi, da se ptujska občina loteva urejanja primernega dostopa do tega objekta. Zemljišče bodo odkupili, dali v javno uporabo in cesto gramozirali.

Neznani storilec je v času od začetka letošnjega leta do 10. aprila iz skladiščnih prostorov v Slovenski Bistrici neznano kam odpeljal okoli 17.000 kg riža. Policisti obravnavajo kaznivo dejanje zatajitve. Materialna škoda znaša okoli 40.000 evrov.

Zadnja zima je bila, kar se tiče snega, izjemno skopa in tudi nadpovprečno topla. Kljub temu je iz proračunov vseh treh občin na Ormoškem odnesla dobrih 192.000 evrov.

Podjetje Meltal IS bo v industrijski coni v Slovenji vasi v občini Hajdina širilo dejavnost. Ukvarjajo se z zbiranjem, predelavo in prodajo odpadnih kovin. Po zadnjih javno dostopnih podatkih so v letu 2020 ustvarili 54 milijonov evrov prometa, leto prej blizu 61 milijonov.

Nepričakovano in 16 dni pred državnozborskimi volitvami so na Ptuju predstavili rešitev za traso obvoznice.

Tako kot večina obmejnega prebivalstva so se tudi prebivalci Koga v občini Ormož z življenjem ob ograji na meji nekako sprijaznili, saj jim kaj drugega ni niti preostalo. A kot pravijo, je ta povsem zaraščena in kot taka kazi okolje, otežuje prehod na obdelovalne površine na drugi strani meje, je nevarna za živali, med drugim naj bi bila tudi kriva za uničenje eko kampa Templarjevo posestvo, kamor so prihajali narave željni turisti. Za povrh vsega pa po mnenju nekaterih ne služi ničemur, saj ne opravlja glavne funkcije – varovanja meje. »Čez to ograjo se z lahkoto prebije le nekaj let star otrok, kaj šele migrant, ki želi naprej,« pove eden izmed domačinov.

O opremljenosti in pomenu helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP) so se že v preteklosti dajale različne stranke. In tudi sedaj je to področje, ki ne bi smelo biti predmet deljenja na »vaše in naše«, postalo ravno to. To razdeljenost slovenske politike sta na družbenem omrežju prikazala najprej dolgoletni ljubljanski reševalec Robert Sabol, nato pa še videmski svetnik Peter Jagarinec, z deljenjem informacije o poslancih, ki so glasovali proti (razpravi) o HNMP. Proti razpravi so glasovali vsi podravski poslanci iz vrst vladajoče stranke.

»Marsikdo mi je svetoval, naj bom tiho, pa vendar, zakaj bi moral skrivati resnico,« je dejal Daniel Korošec med pogovorom o odločitvi varuha za varstvo konkurence, da razišče usklajeno delovanje oz. dogovarjanje pri določanju odkupnih cen pšenice podjetij Mlin Korošec, Mlinopek, Mlinotest, Panvita in Žito.

Težave s čudnimi zvoki v radiatorjih in ceveh so se v stanovanju Smiljane Markež pojavile pred petimi leti. Zadnje čase se je pokanje in cviljenje le še stopnjevalo. Večkrat se je obrnila na koncesionarja, podjetje Javne službe Ptuj, a doslej do ugotovitve, kaj je razlog pokanja in piskanja, niso prišli. »Na koncu so dvignili roke, češ da oni s tem nimajo nič in da naj se obrnem na koga drugega. Moje življenje skozi zimo pa je pekel. Cele noči ne spim zaradi teh zvokov in posledično sem kronično utrujena. Ne morem verjeti, da mi v dobi napredne tehnologije ne znajo pomagati in plačujem storitev ogrevanja, s katero sem popolnoma nezadovoljna,« je razočarana Markeževa.

V letu 2021 so bili v Območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo Ptuj zelo aktivni, kljub ne najboljšim pogojem za delovanje, so izpostavili na marčevskem občnem zboru. Pregledali so delo v preteklem letu in sprejeli program dela s finančnim načrtom za letos.

Pšenični klasi, narcise, mak, vrtnice najrazličnejših barvnih odtenkov. Rože, ki jim je skupno, da so plod spretnih rok in da nikoli ne bodo uvele ali odcvetele, so bile minuli konec tedna razstavljene na Pragerskem, kjer je tamkajšnje turistično društvu organiziralo 4. mednarodno razstavo cvetja, ki ne ovene.

V ponedeljek bo vzdušje v parlamentu povsem drugačno kot sicer. Svoja videnja bodo na 32. otroškem nacionalnem parlamentu izrazili šolarji iz vseh koncev države. Javnost bodo soočili z ugotovitvami o izbiri poklica, do katerih so prišli na občinskih in medobčinskih zasedanjih. Na Ptuju so med drugim ugotovili: "Uspeh je najti zlato sredino – imeti dovolj denarja, a tudi dovolj časa!"

Zadnjo soboto v marcu so se čiščenja okolja in cest lotili tudi prostovoljci v občini Podlehnik. Akcijo, ki se je je udeležilo več kot 500 občanov, je skupaj z občinskim vodstvom organiziralo tamkajšnje turistično društvo.

Tudi v občini Dornava so se razveselili ročno kvačkanega občinskega grba, ki ga je ustvarila domačinka Polona Gomboc.