In mošt je vino postal
Minuli konec tedna je potekalo najbolj množično krščevanje na Slovenskem. Na žalost cerkvene statistike ne otrok, temveč mladega vina. Krščevali, praznovali so v domala vseh občinah, in to večkrat.
Minuli konec tedna je potekalo najbolj množično krščevanje na Slovenskem. Na žalost cerkvene statistike ne otrok, temveč mladega vina. Krščevali, praznovali so v domala vseh občinah, in to večkrat.
Za Štajerce je martinovanje prav poseben praznik. Tudi letos so ga na Ptuju obeležili pestro in svečano. Hkrati je to čas malega fašenka, ko dolžnost za dve leti prevzame novi princ ptujskega karnevala. V soboto, 11. novembra, je kot 19. princ zaprisegel Francesco Guffante, mestni sodnik, Marko Šamperl.
Na Hajdini so na martinovo soboto ustoličili kletarja letnika 2023. Ceremonial v farni cerkvi sv. Martina je nadvse slovesen, sodelujoči so v posebnih slavnostnih uniformah. Letošnja prireditev Iz mošta vino, pridi na Hajdino je bila že 28. po vrsti.
V cerkvi sv. Jurija je že tradicionalno 3. novembra, na praznik ptujskega škofa in mučenca sv. Viktorina, ki je bil prvi razlagalec svetopisemske knjige v latinskem jeziku, potekala slovesna maša.
V jeseni življenja ljudje potrebujejo druženje, lepo besedo in sočutje. V ta namen občina Podlehnik pripravlja tradicionalna srečanja starejših občanov. Tudi letos je bilo veselo.
Člani in članice Občinskega odbora Rdečega križa (OO RK) Gorišnica so se tudi letos dokazali s svojo požrtvovalnostjo in pomočjo. Vključili so se v akcijo Drobtinica, aktivirali pa so se tudi po poplavah, ki so prizadele gorišniške obdravske vasi.
Občina Videm premore kar dva poslanca, Suzano Lep Šimenko in z letošnjim letom še Tomaža Laha, po rodu Mariborčana, ki je bil v štajerski prestolnici tudi izvoljen. Poslanec stranke Gibanje Svoboda, do lanskih volitev zaposlen v Agenciji za energijo v Mariboru, nekdanji vinogradnik in čebelar, pravi, da bo pomagal pri načrtovanju in reševanju občinskih projektov na državni ravni, pomembno orodje poslanca pa da so še poslanska vprašanja.
V prvih jesenskih dneh letošnjega leta se je upokojila Liljana Klemenčič, višja knjižničarska referentka, vodja mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, naša in vaša pravljičarka, mama Bralne značke za odrasle. Vedno znova poudarja, da je branje najboljša telovadba za možgane.
Po družbenem omrežju se vrstijo opozorila o sumljivih osebah, ki opazujejo hiše, ulice, tudi v krajih, za katere si zaradi majhnosti ali oddaljenosti ne bi mislili, da jih dosežejo nepridipravi. Občutek varnosti so tako mnogi podeželani izgubili, odklenjene hiše na podeželju pa so preteklost. A kot pravijo na PU Maribor, letošnja statistika naj ne bi odstopala od dolgoletnega povprečja.
V zadnjem času, zlasti od obdobja kovida, se vse več staršev odloča za šolanje na domu, do česar imajo vso pravico, a pod določenimi pogoji. Nikakor pa ni dovolj, če otroka vpišejo na katero izmed tujih zasebnih šol in ga izobražujejo zgolj preko spleta. Ne glede na izbrano obliko šolanja oz. šole mora biti otrok vpisan v osnovno šolo z javno veljavnim programom, ki je vpisana v razvid oz. register pri ministrstvu za vzgojo in izobraževanje (MVI).
Po Sloveniji je vsaj 200 knjigobežnic, posebnih malih knjižnic, za katere velja: odnesi ali prinesi knjigo ter uživaj v branju. Knjižnice brez članarine, odprte vse dni v letu, 24 ur na dan, so od oktobra postavljene tudi v Žetalah.
V KPC Majšperk je sredi oktobra potekal drugi celovečerni plesni koncert FD Rožmarin Dolena. Predstavile so štiri folklorne skupine, ki so zbrane popeljale v svet ljudskega plesa, glasbe, petja in starih šeg.
V oktobru, mesecu požarne varnosti, je na Radiu Ptuj od 21. do 31. oktobra, v sodelovanju s pokroviteljem, podjetjem Novatel iz Celja, potekala akcija izbora naj gasilke Spodnjega Podravja. Poslušalci in gasilska društva so radijcem pomagali najti najzaslužnejšo, najbolj požrtvovalno gasilko tega območja. Zmagovalka, naj gasilka Spodnjega Podravja, je postala Sabina Plohl, za nagrado pa je prejela visoko zmogljiv pametni telefon Blackview, prilagojen potrebam gasilcev, ki ga podarja podjetje Novatel.
Letos poteka 30 let od ustanovitve Društva izobražencev Viktorina Ptujskega, ki je v tem času organiziralo že več kot 280 Viktorinovih večerov z več kot 260 osrednjimi gosti in več kot 1200 nastopajočimi mladimi glasbeniki. Organizirali so tudi 28 božičnih koncertov in 28 drugih glasbenih dogodkov.
Na nekaj več kot 370.000 evrov sta ocenjeni obnovi cestnih odsekov, za katera so svetniki potrdili investicijsko dokumentacijo.
Po smrti dolgoletnega direktorja Lokalne energetske agenture (LEA) Spodnje Podravje je bil prejšnji teden objavljen razpis za prosto delovno mesto. Časa za prijavo je zelo malo, določen je le osemdnevni rok, ki se izteče danes danes, 11. novembra. Interes za vodenje tega zavoda naj bi bil precejšen.
V dobrem desetletju so se vinogradi na Slovenskem skrčili za četrtino. Razlogov je več: od nizkih odkupnih cen in podcenjenosti vina do zlate trsne rumenice, ki redči vinogradniške vrste, ter mladih, ki v vinogradništvu ne vidijo veselja ali izziva. Manjše vinograde tako ohranja predvsem starejša generacija, posledično pa je pričakovati, da se bodo površine še krčile, meni Andrej Rebernišek, specialist za vinogradništvo in direktor ptujskega KGZ.
V proračun občine Starše se bo letos nateklo za skoraj milijon evrov manj sredstev, kot so sprva načrtovali. Pri usklajevanju proračuna so morali posledično oklestiti odhodke za okoli 891.000 evrov.
Enakomeren razvoj vseh četrtnih skupnosti bi moral biti cilj vseh mestnih občin. V praksi je to pogosto težko izvedljivo, razlike pa so enormne. Primerjava porabe sredstev na Ptuju kaže, da se višina sredstev, namenjenih za naložbe po posameznih četrtnih skupnostih v prejšnjem mandatu, na različnih delih mesta zelo razlikuje.
Na podeželju so vse pogostejše dileme, ali dati prednost bivanju v naravi, brez vpliva kmetijske dejavnosti, smradu in hrupa, ali pa spodbujati kmetovalce, da dejavnost širijo oziroma nadgrajujejo. Slovensko podeželje se po eni strani vedno bolj urbanizira, po drugi pa družinske kmetije postajajo podjetja z intenzivno živo proizvodnjo. Majhne kmetije, kot so prevladovale na podeželju nekoč, so daleč premajhne za potrebe sodobnega časa. Da so kmetje lahko konkurenčni, morajo poslovati „na veliko“. Farme s kapaciteto 200 ali 300 glav prašičev že dolgo nihče več ne gradi, ker bi to bilo z vidika gospodarjenja nesmiselno in nerentabilno. Ekonomika poslovanja zahteva maso, drugače enostavno ne gre, če želi biti kmet – podjetnik v koraku s časom. Ker ljudje vedno bolj cenijo podeželje, predvsem odmaknjenost od betona, hrupa in gneče, ki prevladajo v mestih, se številni mladi odločajo za življenje na vaseh. Razumeti je oboje, kmeta, ki se je zaradi ekonomike poslovanja primoran širiti, ter družine, ki si v okolici ne želijo smradu. Kako najti srednjo pot, da bi bili oboji zadovoljni?