Osrednji trg v naselju Spodnja Voličina, ki je velik približno 1.000 m2 in leži med gostinskim lokalom, kulturnim domom in trgovino, doživlja temeljito prenovo.

Cestno podjetje Ptuj (CPP) je v sklopu koncesijske pogodbe minuli teden v Spuhlji na novo asfaltiralo odsek glavne ceste, ki povezuje Ptuj z mednarodnim mejnim prehodom Zavrč ter sosednjo Hrvaško. Cesta je v spodnjepodravski regiji ena izmed prometno bolj obremenjenih

„Lastništvo Ptujske kleti se ne spreminja! Vse to, kar se govori po Ptuju, je ena velika dezinformacija. Uradni podatki o lastništvu so javno dostopni in držijo. Pullus Wines je še vedno večinski lastnik in bo tako ostalo, kolektiv je složen, v lastništvu ni nobene spremembe in v prihodnje tudi ni načrtovana,“ je poudaril direktor Tine Kek po tem, ko so zaokrožile vse glasnejše novice, da je klet v novem krogu lastninjenja.

Številne glavne ceste v Sp. Podravju, ki so izredno prometne, so po večini brez ustreznih površin za kolesarje. Kolesarskih stez je zelo malo, če že, pa so te nepovezane. Tako je že nekaj časa aktualno vprašanje, kaj naj izberejo kolesarji na cestah, ki so izjemno prometne, toda brez ustreznih površin zanje. Naj pot nadaljujejo po vozišču ceste, kot narekuje zakon in s tem glavo dobesedno postavijo na pladenj, ali pa se zaradi varnosti zavestno odločijo za prekršek in tam, kjer je mogoče, peljejo po pločniku, ki sicer ni označen zanje ...

Že dolgo je znano, da vrtčevske igralnice v Vidmu, Leskovcu in na Selih pokajo po šivih. Povsod je v oddelke vključeno maksimalno število otrok, a še vedno premalo glede na potrebe. Župan Branko Marinič je na zadnji junijski seji obljubil, da bodo vrtčevski prag v jeseni prestopili vsi otroci, ki si to želijo. Do septembra sta še dobra dva tedna, a novih vrtčevskih prostorov občina ni uredila.

Ptujčane so v začetku leta vznejevoljile visoke cene ogrevanja. Skokovito rast cen so v Javnih službah (JS) Ptuj, ki v mestu ob Dravi upravljajo s sistemom daljinskega ogrevanja, pripisali višjim nabavnim cenam za zemeljski plin. Od slednjega je namreč skoraj v celoti odvisno ogrevanje mesta Ptuj.

Mestna občina (MO) Slovenj Gradec je s pomočjo evropskih sredstev zgradila novo, sodobno in lično mestno kopališče s štirimi bazeni, dva sta notranja in dva zunanja. Poimenovali so ga Aqualatio. Koristili so sredstva mehanizma Celostnih teritorialnih naložb (CTN), vrednost investicije je bila 10,5 milijona evrov.

Pooblaščenec oškodovanega brata pokojne obtoženčeve partnerke in njunega sina Daniel Planinšec je že napovedal pritožbo na višino dosojene kazni. Vztraja pri predlogu za dosmrtni zapor, med drugim zaradi ponovitvene nevarnosti, saj naj bi obtoženi želel ubiti tudi brata pokojne. "Glede na to, da je tudi njega iskal, je upravičena bojazen, da bi lahko, ko bi imel to možnost, tudi čez precej let, to uresničil," je ob odhodu s sodišča povedal odvetnik.

Tradicionalni Ožbaltov sejem, ki je vezan na 5. avgust, je letos sejmaril že dan prej, 4. avgusta. Kljub lepemu vremenu pa je bila letošnja sejemska bera skromnejša od prejšnjih let. Pretirane gneče ni bilo, nekaj več obiskovalcev in kupcev je bilo le v dopoldanskem času, po 12. uri pa jih je bilo na ulicah in trgih, na katerih so letos prodajalci postavili stojnice, občutno manj. Skupaj je bilo 120 prodajalcev, ki imajo sklenjene letne pogodbe o prodaji in so prijavljeni v Sloveniji.

MO Ptuj je 5. avgusta praznovala svoj občinski praznik. Osrednja slovesnost je potekala na mestni tržnici. Ob tej priložnosti se je mesto s priznanji zahvalilo za izstopajoče dosežke, za uspešne zgodbe tega okolja, ki so navdih in ponos. Priznanje za naj kmetijo leta 2022 v MO Ptuj je prejela kmetija Dominika Lenarta (Mestni Vrh), posebno priznanje za ohranjanje tradicije življenja na vasi in arhitekturne dediščine pa kmetija Fuks (Krčevina pri Vurbergu). Najvišja občinska priznanja pa so letos prejeli: dr. Miron Breznoščak iz Banske Štiavnice naziv ambasador mesta Ptuj, ZŠAM Ptuj zlato plaketo, Branka Bezeljak je postala nova častna občanka MO Ptuj.

Ptujsko sodišče je Silva Drevenška v ponovljenem sojenju za trojni umor v Gerečji vasi ponovno spoznalo za krivega in mu naložilo 30 let zapora. Tako mu je prisodilo milejšo sankcijo kot na prvotnem sojenju, ko ga je sodišče obsodilo na dosmrtno zaporno kazen, a so višji sodniki zaradi nezakonitosti sodbe okrožnemu sodišču naložili ponovno sojenje.

Senat ptujskega okrožnega sodišča bo danes v ponovljenem sojenju izrekel sodbo Silvu Drevenšku za trojni umor na predlanski božič v Gerečji vasi. Tožilstvo ponovno predlaga dosmrtno zaporno kazen, na katero je bil Drevenšek lani kot prvi doslej v Sloveniji že obsojen, a je višje sodišče sodbo razveljavilo.

Socialno varstveni zavod Hrastovec je svojo enoto na Tratah v občini Šentilj zaprl že leta 2004, vendar je vse do danes ostal upravljavec gradu Cmurek.

Zaradi neurejenega odvajanja in čiščenja odpadnih voda je lenarško vodstvo dolga leta bolela glava, saj vse od leta 2012, ko so pridobili vso potrebno dokumentacijo, ni našlo virov financiranja za največjo naložbo v zgodovini občine.

Direkcija RS za vode je začela gradbena dela v Zlatoličju, kjer bodo na desni brežini Drave z nasutjem oz. skalami zaustavili erozijo na zasebna zemljišča, na levi pa nameravajo zgraditi zatok in očistiti prodišče na površini dobrega hektarja. Ocenjena vrednost del je okoli 890.000 evrov.

Le malokdo se še spomni, kako se je nekoč pulilo lan oz. kako ta rastlina sploh izgleda ter kako se izdela lanena tkanina. V začetku tedna so to tradicijo, že 15. leto zapovrstjo, obudili pri teti Marti v Cerovcu Stanka Vraza v Ivanjkovcih.

Šest občin iz lenarške uprave enote je od Mariborskega vodovoda prejelo elaborat oskrbe s pitno vodo za letošnje leto, v katerem podjetje zaradi višjih cen električne energije predlaga podražitev vodarine za 37,5 %, višina omrežnine pa naj bi ostala enaka.

Ormoški gasilci imajo v tem letu precej dela. Praktično v dobri polovici leta so opravili že toliko intervencij kakor v celotnem lanskem letu. V zadnjem času skorajda ne mine dan, ko se ne bi oglasil pozivnik.

Ne mine dan, da policisti za območje Spodnjega Podravja, večinoma Haloz in ormoškega območja, ne bi poročali o prijetju ilegalnih prebežnikov. Običajno gre za večje skupine, tujci v glavnem prihajajo s severa Afrike, Bližnjega vzhoda in južnega dela Azije.

Na ptujskih ulicah in trgih, ponekod tudi na stenah in na tleh, so se v zadnjih dneh pojavili novi okraski. Zanje so zaslužni za zdaj neznani grafitarji. Prvič pa so s svojo „umetnostjo“ ozajšali tudi osrednjo stavbo Šolskega centra ob Volkmerjevi. Za to so morali premagati precej višine. Njihovo početje ni samo sporno, je lahko tudi nevarno, saj gre za vzpone v nočnem času. Bližnji stanovalci so jih zaznali že pred časom.