Konec maja so v Mali galeriji mesta Ptuj odprli likovno razstavo, na kateri se predstavljajo udeleženci tečaja risanja in slikanja, ki poteka s podporo OI JSKD Ptuj in katere strokovni mentor je akademski slikar in kipar Tomaž Plavec, ki je dan pred razstavo uspešno zaključil tudi študij na Filozofski fakulteti. Zaradi premajhnega prostora, trenutno se za poučevanje in v razstavne namene uporablja le en prostor, niso mogli razstaviti vseh del. Na ogled so postavili le majhen izbor ustvarjenega od oktobra lani do konca maja letos, le petino, ne samo najboljših del, tudi glede na zanimivosti.

Minulo soboto je bilo pod šotorom pri grajski pristavi Ormož precej živahno. Po dveh letih premora je namreč potekalo srečanje upokojencev, kjer se je družilo 370 pripadnikov tretje starostne generacije iz vseh treh občin.

V začetku februarja letos je bilo ustanovljeno še peto društvo upokojencev v občini Videm, in sicer Društvo upokojencev Tržec, ki povezuje starejše iz KS Tržec in Lancova vas. Natanko štiri mesece po ustanovitvi so člani društva 4. junija razvili še društveno zastavo oz. prapor.

V raziskavi računskega sodišča o dostopnosti storitev splošnega pomena je 96,7 odstotka občin izpostavilo težave prebivalcev pri dostopu do storitev. Največ težav je na področjih, kjer nimajo neposrednega vpliva, kjer zagotovitev dostopnosti storitve zahteva velike finančne vložke v infrastrukturo oz. ki so sistemsko pomanjkljivo urejena.

Združenje šoferjev in avtomehanikov Ptuj že polnih 70 let opravlja pomembne naloge s področja preventive in varnosti v cestnem prometu. Pogosto jih prepoznamo po nepogrešljivih rumenih jopičih, saj so že 25 let izjemno pomemben partner pri zagotavljanju večje varnosti ptujskih osnovnošolcev, skrbijo tudi za izobraževanja, izvajajo delavnice, sodelujejo s policijo, redarji, šolami in mnogimi drugimi akterji. Njihov doprinos k večji prometni varnosti je izjemno velik.

Društvo gospodinj Cirkulane je prav gotovo eno izmed aktivnejših v občini. S svojimi pekovskimi izdelki sodelujejo na večini občinskih prireditev, pripravljajo razstave, obdelujejo njivo in organizirajo različne kuharske tečaje. Letos so prevzele še urejanje zeliščnega vrta v Parku etnografske dediščine. Ena izmed njihovih želja je pomladitev društva, zato se na različne načine povezujejo tudi z mladimi

V Miheličevi galeriji na Ptuju so odprli likovno razstavo pod naslovom Trije. Gre za gostujočo razstavo, ki je na Ptuj prišla iz Maribora. Likovna dela predstavljajo: Zdravko Luketič, Igor Orešič in Gerhard Plaschke iz Avstrije.

Šolski center Ptuj mladim vse od leta 2004 omogoča študij na Višji strokovni šoli. Njena največja prednost je, da študentje v dveh letih študija pridobijo uporabno strokovno znanje, utemeljeno na praktičnem izobraževanju v podjetjih, kjer je študentom omogočen neposreden stik z delodajalci.

Pred dnevi je italijansko kmetijsko združenje Coldiretti objavilo vest, da kmetijstvo potrebuje 100.000 sezonskih delavcev, večinoma za poletno obiranje sadja in zelenjave. A to ne bo mogoče, opozarjajo, če vlada ne bo izdala več dovoljenj za priseljevanje tujih delavcev.

Junijska, 24. redna seja sveta občine Juršinci je bila bistveno manj dramatična kot minula, 23., v začetku maja, ko je svetniški zbor prisluhnil poročilu nadzornega odbora o izvajanju koncesije za vzdrževanje cest. O tej temi so sicer svetniki kasneje govorili na izredni seji, ki so jo za javnost zaprli, na kratko pa tudi še na zadnji redni seji.

Destrniški svetniki so na dopisni seji znova odločali o sestavi prihodnje občinske volilne komisije, saj sedanji poteče mandat.

Baliranje delno posušene trave je na številnih kmetijah postalo pogost način spravila krme oziroma priprave travne silaže. Večji kot je ekonomski razvoj držav in kmetij, večja je uporaba folije, v Sloveniji naj bi je porabili 1.200 ton na leto. Ključna težava pri rabi folije pa je, da ta po uporabi krme za kmete ostane le še nepotreben odpadek in ponovni strošek. Oddaja umazane folije v zbirne centre je plačljiva, za stimulacijo kmetov, da bi ti pripeljali očiščeno folijo, pa komunalna podjetja v Podravju za razliko od Črnomlja in Metlike nimajo posluha.

Številna storitvena in proizvodna podjetja, med njimi gradbena, se srečujejo s pomanjkanjem delovne sile. Za zdaj primanjkljaj krpajo z delavci iz držav nekdanje Jugoslavije, a vprašanje je, kako dolgo bo takšen model vzdržal.

Na Letalskem centru Maribor so od minulega tedna vendarle v pripravljenosti za izvajanje letalske obrambe pred točo v severovzhodni Sloveniji. Dobrih 320.000 evrov težko pogodbo poleg države sofinancira skupaj 63 občin od 71 vključenih, med njimi vse spodnjepodravske, razen občine Žetale. Poleg Žetal letos pogodbe niso podpisale še občine Hodoš, Ljutomer, Radenci, Makole, Zreče in Slovenske Konjice.

Svetniki občine Hajdina so potrdili usklajen predlog podrobnega občinskega prostorskega načrta (OPPN) za zemljišča, kjer bi gradili dom starostnikov. Po sedanji klasifikaciji (OPN) je zemljišče namenjeno stanovanjski gradnji, s podrobnim prostorskim načrtom bodo omogočili gradnjo objektov, ki bodo namenjeni izvajanju institucionalne dejavnosti varstva starejših.

V trnovski občinski upravi so bili zaskrbljeni, kako jim bo uspelo izvesti zadane investicije, zlasti v cestno infrastrukturo, saj so bile v veliki meri odvisne od tega, kdaj jim bo država poravnala svoj del za gradnjo kolesarskih poti.

Holding Slovenskih elektrarn (HSE) je postal večinski lastnik še enega pomembnega energetskega podjetja v Podravju, mariborske Energije plus, ki se ukvarja s prodajo električne energije.

"Ko smo se leta 2006 odločali, ali naj gradimo na tej parceli ali ne, smo imeli zagotovilo občine, da bodo ta del mesta komunalno uredili. Po toliko letih se še vedno vozimo po makadamu, nimamo kanalizacije, javno razsvetljavo so tako 'dobro' uredili, da več kot leto dni sploh ne deluje," pravita Sonja in Karim Alkerimawi iz naselja Žabjak.

Dela na daljnovodu Cirkovce–Pince na območju Vidma se zaključujejo, železni velikani, kilometri težkih žic, poškodovane ceste in izrabljene krpe pa ostajajo. Ob tem sta svetnika Jože Klinc in Andrej Rožman na zadnji seji izpostavila še ponižujoč in malomaren odnos izvajalcev do domačinov in okolja, kar pušča še dodaten grenak priokus.

Krajnčevim iz Lahoncev v občini Ormož že več let grozi obsežen plaz, ki se razprostira na skoraj šesthektarskem območju za njihovo hišo. Leta 2013 se je celo območje kot na kakšni blazini pomaknilo v dolino in nagrbančilo teren. To se je ponovilo še dvakrat. Na nemiren teren pa opozarjajo tudi vse večje razpoke na stanovanjski hiši in gospodarskem poslopju, vse bolj odmaknjen asfaltni plato na dvorišču, zamaknjene betonske plošče na terasi in prelomljen rastlinjak.