Pred približno letom dni je bil na Ptuju ustanovljen Motoristični klub Pandora. Gre za trenutno edini aktivni ženski motoristični klub v državi, ki združuje enajst članic. Te so dokazale, da ženska trma in volja premagata vsako oviro, sploh če jo postavi moški.

Na ormoških poljih je opaziti jate labodov. Ti so se lotili ene od večjih njiv oljne ogrščice podjetja Jeruzalem Ormož Sat. »Labodi  nam delajo na poljščinah zelo veliko škodo, ker jih je iz leta v leto vse več. Včasih jih je na eni parceli tudi več kot sto, največ sem jih naštel okrog 170.  Pri nas delajo največ škode na oljni ogrščici, ki jo močno popasejo in lomijo stebla. Na posamezni parceli včasih naredijo tudi do 40% škode. Na posevkih pšenice tudi delajo škodo, ki pa je v povprečju manjša, saj se raje pasejo na oljni ogrščici,« je povedal vodja poljedelstva Franc Puklavec in dodal, da imajo že več let preglavice zaradi labodov.

Župan Milan Gabrovec je v začetku februarja sklical izredno sejo z dvema točkama dnevnega reda: seznanitev s proračunoma za leti 2023 in 2024 ter imenovanjem oz. potrditvijo članov občinskih odborov.

Lions klub Ptuj že 23 let s svojimi projekti skuša po najboljših močeh pomagati ljudem v stiski na območju Slovenskih goric, Haloz, Ptujskega in Dravskega polja. Že 18. leto zapored pa vabi na največji humanitarno-kulinarični dogodek v pustnem času, Obarjado za dober namen, ki vsako leto privabi nekaj tisoč ljudi.

Skladno z lanskoletno inflacijo so od tega tedna naprej višje tudi preživnine. Na območju Ptuja in Ormoža se izplačuje 3.079 preživnin, najnižja znaša slabih šest evrov, najvišja več kot stokrat več, 678 evrov mesečno. Največji delež preživnin na ptujsko-ormoškem koncu je določen na podlagi sodnih sklepov, kar 83 %.

Zadnje mesece v javnosti spremljamo agonijo sobaric in čistilk iz Hotelov Bernardin družbe Sava Turizem, ki jih delodajalec pošilja k podizvajalcu, pri katerem pa niso deležne enakih pogojev dela kot v matičnem podjetju, zato se temu na vse pretege upirajo. Če se na današnjem srečanju z upravo, ki se ga bodo družno udeležili člani sveta delavcev in sindikata, ne bo zgodil čudež, se jim bodo lastniki odrekli. Pravzaprav bodo še naprej koristili njihove usluge, le predali jih bodo zunanjim čistilnim servisom in jim s tem odrekli številne pravice.

Lani septembra je bil pod okriljem Regionalne razvojne agencije (RRA) Podravje – Maribor ustanovljen konzorcij turistične destinacije Štajerske s skupnim ciljem prebiti se na turistični zemljevid.

Med 40 in 70 zaposlenih v kidričevskem Talumu so začasno napotili na čakanje na delo na domu, pri čemer podjetje računa na povrnitev sredstev s strani države na podlagi zakona o pomoči gospodarstvu zaradi energetske krize. Kot pojasnjuje prvi mož Taluma Marko Drobnič, so se za to odločili zaradi manjšega povpraševanja v proizvodnji drogov.

»Starostniki za volanom niso težava z vidika varnosti v prometu, verjetno so to prej mlajši in hitri vozniki,« meni dolgoletni inštruktor vožnje Boštjan Pušaver. Kljub temu pa so v prometu situacije, ki starejše begajo, zato je Pušaver v sodelovanju z Društvom upokojencev Makole pripravil obnovitev znanja prometnih pravil in predpisov.

V Kungoti v občini Kidričevo več kot 70 let deluje kulturno društvo. V desetletjih delovanja so člani zgradili vaški kulturni dom, izvedli vrsto proslav in dogodkov, v okviru društva so nekoč delovali pevski zbor, tamburaši, harmonikarji in mladinska gledališka sekcija. Vseh sedem desetletij se je ohranilo delovanje gledališke sekcije.

Kmetijska subvencijska kampanja se letos začenja dober mesec pozneje kot lani. Vnos vlog za kmetijske subvencije naj bi bil mogoč z 31. marcem, vloge pa morajo kmetovalci oddati do 10. julija; zamudnih rokov letos namreč ni.

Podatki ZZZS, ki govorijo o tem, koliko časa Slovenci preživimo na bolniškem dopustu, so grozljivi. Vsak delovno aktivni Slovenec naj bi bil lani odsoten 17,2 dneva. Izdatki za nadomestila za začasno zadržanost od dela, ki se krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja zlasti od druge polovice leta 2015, izjemno naraščajo.

V Petrolu so izdelali ilustrativni izračun letnega stroška ogrevanja za 60 m² stanovanja v naselju Kidričevo. Celoletni strošek za uporabnika znaša dobrih 730 evrov, kar kidričevski ogrevalni sistem uvršča med dražje v državi. Po decembrskih izračunih Agencije za energijo so Kidričani, enako kot Ptujčani, v družbi tistih, ki za ogrevanje plačujejo precej visoke zneske.

Središka godba na pihala, ki ima bogato tradicijo in je praktično nepogrešljiva na vseh pomembnejših dogodkih v občini, išče novega dirigenta.

Slovenci smo eden redkih narodov, morda edini na svetu, ki kulturo slavi z državnim praznikom. Na predvečer praznika so se tudi v Ormožu z občinskimi priznanji s področja kulture poklonili štirim kulturnim ustvarjalcem.

V dominikanskem samostanu je potekala letošnja osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku v MO Ptuj. Na njej so se s priznanji ZKD Ptuj in MO Ptuj zahvalili posameznikom oz. sekciji za njihov prispevek na področju kulture v občini in zunaj nje. Slavnostni govornik je bil direktor MG Ptuj Peter Srpčič.

Snemanje oz. videonadzor zaposlenih na delovnem mestu mora biti v prvi vrsti utemeljeno, izvaja se v izjemnih primerih, ko je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja. Že slabo leto pa so pod budnim očesom evropskega satelita in posledično agencije za kmetijske trge slovenski kmetje. Tega verjetno marsikdo še ne ve, saj je bil do zdaj ta nadzor brez finančnih posledic. Z letošnjim letom oz. letošnjo subvencijsko kampanjo se bo to spremenilo.

Jože Muhič iz Male vasi je eden izmed redkih mojstrov, ki še zna plesti vrvi oz. štrike. Ta stara kmečka obrt ga je pritegnila že v otroških letih, ko je pri tem delu opazoval svojega očeta. Vsega, kar zna, se je naučil sam, znanje pletenja različnih vrvi pa že prenaša na sina in svoje vnuke. V času fašenka je pri njem še posebej živahno, saj ga obišče veliko ljudi, ki si želijo, da jim Grajski Joža splete bič.

Vitez Hinko Sodinski, plemeniti Gall, 18. princ ptujskega karnevala,  je prvi princ, ki nosi žezlo že tretje leto, in nasploh prvi, ki prihaja iz Ormoškega, natančneje iz Sodincev. Pust ima sicer v tej majhni vasici bogato tradicijo. Vaščani so tako v teh dneh še posebej veselo razpoloženi, saj bodo poleg princa in garde znova uživali v karnevalski skupini z lepo izdelanimi, povsem novimi pustnimi opravami, ki so v celoti delo njihovih rok.

Čeprav je mobilni signal dandanes nekaj povsem samoumevnega, pa to ne velja za večji del naselja Podgorci pri Ormožu, kjer ga ni ali pa je izjemno šibek. Prebivalci so seveda upravičeno zelo slabe volje, saj jim to otežuje vsakdanje življenje.