Po tem, ko ptujska komunala zaradi nižjega stroška električne energije napoveduje znižanje cen vode in kanalščine, na Ormoškem o tem ne razmišljajo, saj so v elaboratu cen za vodo že upoštevali subvencionirano ceno elektrike za vse leto.
Obnovo glavne državne ceste skozi Spuhljo in Budino so načrtovali že v času, ko je Ptuj vodil župan Miran Senčar. Od tega bo sedaj že šest let. Obnovi, kot je bila predvidena, so krajani, združeni v civilno iniciativo, nasprotovali, saj so indici nakazovali, da bi obnovljena Ormoška cesta lahko postala ptujska obvoznica. Še gostejšega tovornega prometa v tranzitu si skozi svoj kraj nikakor ne želijo, saj že ob obstoječem čutijo številne negativne vplive.
V letošnjem letu Ptujčani ne bodo deležni tako velikega števila investicij na področju cestne infrastrukture, kot si ga želijo. Pravzaprav bodo z občinskimi sredstvi izvedli le dve veliki naložbi.
S področjem poklicnih bolezni ima Slovenija težave že 30 let, saj se ga doslej še nikdar ni lotila sistematično. Prepoznavanje teh bolezni oziroma postopek ugotavljanja vzročne povezave bolezni z izpostavljenostjo kemičnim, fizikalnim in biološkim dejavnikom na delovnem mestu je bilo namreč precej pomanjkljivo.
V proračun Mestne občine Ptuj se je v lanskem letu iz naslova turistične takse steklo 206.463 evrov. To je primerljivo predkoronskemu letu 2019. Pojavil pa se je predlog za podražitev takse, ki trenutno (razen za kamp) znaša 2,5 evra po osebi dnevno. O tej pobudi bodo kmalu razpravljali tudi na mestnem svetu.
Praznik dela je za Slovence eden izmed najbolj priljubljenih praznikov, predvsem pa tradicionalnih, ki je povezan s številnimi proslavami oz. dogodki, od kurjenja kresov, prvomajskih budnic, postavitve prvomajskih mlajev itd.
Pred praznikom dela, 1. majem, bodo po številnih krajih zagoreli kresovi. Kurjenje kresov, pospremljeno z govori, veselicami in postavljanjem mlaja, predstavlja dolgoletno tradicijo po vsej Sloveniji. Na prvomajsko jutro pa se bo v mestih in vaseh oglasilo igranje prvomajske budnice.
Slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju in 1. maju je bila 27. aprila v Sončnem parku. Udeležili so se je člani domoljubnih in veteranskih organizacij, Ptujčani in nekateri drugi. Slavnostni govornik je bil direktor PMPO Aleksander Lorenčič.
Center Svetega Tomaža je bogatejši za dve novi pridobitvi – lepo urejeno počitniško hišo z občutkom domačnosti in butično trgovinico z lokalno ponudbo pod skupnim imenom Pri stari mami, ki ju je s spoštovanjem do preteklosti in lokalnih ponudnikov uredila lastnica Andreja Fridman Vidovič.
Na OŠ Hajdina dajejo velik poudarek digitalnemu opismenjevanju učencev. V letošnjem šolskem letu jih namreč več kot 90 odstotkov obiskuje dejavnost Digitalne veščine v okviru razširjenega programa. Učne vsebine, ki se smiselno nadgrajujejo od prvega do devetega razreda, so pripravili učitelji. Pri tem so izhajali predvsem iz tega, katera digitalna znanja bi učencem olajšala delo pri posameznih predmetih, kot so matematika, slovenščina, tuji jezik … Ta primer dobre prakse so nedavno predstavili širši javnosti.
Pet razredov, povezanih v tri oddelke, 36 učencev, pet učiteljic, kuharica in čistilka. Podatki, ki pa o šolskem utripu v Podružnični šoli Sela ne povedo nič. Mnogo bolj zgovoren je obraz vodje podružnične šole Claudie Beguš Mihelič, ki o šoli in učencih ves čas govori z nasmehom na ustih, neko iskro v očeh in ponosom. »Če smem reči nekaj neknjižnega – Sele so zakon!« je prepričana dolgoletna učiteljica.
Rojstni dan, rojstvo otroka in okrogle obletnice so zlasti na podeželju razlog za javno slavje v obliki postavljanja tabel, dekoracij, prometnih znakov in lutk ob cestah in krožiščih.
Mladi se vse manj odločajo za triletne izobraževalne programe, med katerimi je tudi trgovec. Po besedah Darje Harb, ravnateljice ŠETK, je eden izmed razlogov najverjetneje ta, da se devetošolci raje odločajo za smeri, kjer imajo večje možnosti za nadaljnje izobraževanje. Veliko jih namreč pri svojih 15 letih še ne ve, kaj bi v življenju sploh radi počeli.
Zadnje v javnosti predstavljene informacije o bodoči ptujski obvoznici kažejo na to, da se aktivnosti na projektu premikajo. Medtem ko bo novo (hitro) cesto Ptuj–Ormož gradil DARS, namerava državna Direkcija za infrastrukturo (DRSI) poskrbeti za cestno povezavo med Forminom in Zavrčem. Tako bi promet, ki v Slovenijo vstopa v Zavrču čez novi most in viadukt na stari strugi Drave usmerili proti Forminu. Tam je v bližini elektrarne predvideno krožišče, kjer bi se na hitro cesto Ptuj–Ormož priključila lokalni promet in nova povezava z Zavrčem.
Obnovo regionalne ceste skozi Sv. Tomaž so spremljali tudi zapleti s pridobivanjem zemljišč. V dveh primerih je občina z direkcijo za odkup potrebnih zemljišč pristala na dodatna dela oz. zahteve lastnikov.
V aprilu so na območju Dobrine in Žetal nepridipravi tri gospodinjstva oz. tri družine oropali občutka varnosti v lastnem domu. Policisti so namreč zabeležili tri vlome na območju te haloške občine, storilci pa so s sabo odnesli denar oz. zlatnino. Možje (in žene) v modrem naj bi bili storilcem že na sledi.
Zelo nazorno, s konkretnimi številkami, je ptujska županja Nuška Gajšek predstavila, kaj s stroškovnega vidika pomeni izvajanje naložb v mestu, kot je Ptuj. Dragocena arheološka dediščina vpliva na cene zelo „dragoceno“. Zgolj za arheološke raziskave za načrtovano urejanje dveh kilometrov na Mariborski cesti bi po trenutnih cenah odšteli 3,7 milijona evrov.
Na Ptuju so že leta 1976 vzpostavili prilagojeni program za predšolske otroke s posebnimi potrebami. Vsa ta leta je deloval v okviru Vrtca Ptuj, z letošnjim šolskim letom pa je prešel pod okrilje OŠ dr. Ljudevita Pivka. Razvojni oddelek, ki sicer ostaja v enoti Marjetica, so poimenovali Pivkolin. Med na novo uvedenimi novostmi so stalna specialna pedagoška podpora, redna logopedska obravnava in terapevtska telovadba.
V začetku leta so na sedaj že ormoškem mejnem prehodu z vstopom Hrvaške v schengensko območje dvignili zapornice, mejni policisti pa so bili iz kabin preseljeni v notranjost, s čimer so omogočili popolnoma prost prehod, brez osebne kontrole. Toda čezenj lahko zapeljejo le tovorna vozila, ki ne presegajo največje dovoljene skupne mase 3,5 tone.
Vodne izgube predstavljajo velik in nepotreben strošek v distribuciji vode, saj se poleg stroškov načrpane vode povečujejo tudi stroški električne energije. Vse to seveda plačamo uporabniki. Na omrežju komunalnega podjetja Ptuj se je lani izgubilo 23,5 % načrpane vode, kar je 0,5 % več kot leto prej, na Bistriškem so izgube malenkost manjše, še vedno pa se po ceveh izgubi petina vode.
