Vlada je v začetku tedna v zvezi s pomočjo za v ujmah prizadeta območja nepremišljeno sledila predlogom, ki so se objavljali na družabnih omrežjih. Med drugim je sprejela odločitev, da bo ponedeljek, 14. avgust, dela prost dan – dan solidarnosti. Tako smo v paketu dobili štiri dni, ko ljudem ne bo treba v službo in bodo lahko kot prostovoljci sodelovali pri odpravi posledic največje naravne nesreče – ali pa si privoščili dopust …

Vremenske ujme, ki smo jim priča v zadnjem času, nikomur ne prizanašajo, tudi ne kulturnozgodovinskim objektom in območjem. Tako tudi ne grajskemu hribu, kjer je že junijski plaz pod zahodnim stolpom, ki je zasul vhod v slepi grajski rov, opozoril, da to ni zadnji plaz, ki se bo utrgal na tem območju. V preteklosti jih je bilo sicer že več.

Tako hudo kot letos vreme po Sloveniji še ni tolklo; da se spreminja, ni moč več zanikati. Pojavljajo se orkanski vetrovi, celo tornadi, z neba pada toča velikosti tenis žogic ali večja, vodotoki ob nalivih in neurjih pobesnijo. Posledice divjanja narave so iz leta v leto hujše, bitke vedno zahtevnejše. Brez preventivnega ukrepanja in izvajanja zaščitnih posegov v prihodnje ne bo šlo. Za vodotoke so to čiščenje strug, gradnja nasipov in razlivnih polj, za točo pa letalska zaščita s posipavanjem oblakov. Da je zaščita z letali učinkovita, pričajo empirične izkušnje, saj toče velikanke v severovzhodnem delu države, ki jo branijo piloti Letalskega centra (LC) Maribor, ni bilo. Izjema je leto 2008, ko je toča udarila ponoči in letenje ni bilo možno.

Na tradicionalnem gasilskem taboru Gasilske zveze Lenart, ki je bil letos v Benediktu, je sodelovalo 122 otrok.

Veliko je šolskih zgodb, ki navdihujejo, a v javnost po navadi prihajajo le tiste manj lepe. Predstavili bomo eno lepših. Ptujčanka Vesna Pintar, univ. dipl. ing. lesarstva, je prof. strokovno-teoretičnih predmetov na Lesarski šoli Maribor dvajset let.

Goričak je eno izmed haloških naselij, kjer je državna meja speljana kar po cesti. Če z avtomobilom zaviješ k tamkajšnjemu gasilskemu domu, si še v Sloveniji, le nekaj metrov vstran, na drugi strani ceste, pa je že Hrvaška. In ravno na tem mestu je že vrsto let kava bar Zeko, ki je zelo priljubljen tako med prebivalci občine Zavrč kot sosednje Dubrave. Lastnika Sanja in Mladen Mihin sta h gostinski ponudbi dodala še marsikaj drugega in tako je danes tam zanimiva izletniška točka.

Občina Hajdina je bila s projektom urejanja muzeja na temo Rimskega imperija uspešna na razpisu gospodarskega ministrstva in pridobila 335.000 evrov. Vrednost celotnega projekta, ki so ga poimenovali Vicus Fortunae, je sicer dobrih 600.000 evrov. V novozgrajenem objektu bodo uredili središče doživetij, rdeča nit bo obdobje Rimljanov. Občina za projekt pridobiva gradbeno dovoljenje, izvedbo predvidevajo v naslednjih dveh letih.

Tretjega avgusta je bilo v Sončnem parku na Ptuju nadse slovesno. Odkrili so spomenik Viktorju Skrabarju, ki ga po tem, kar je naredil za ptujski muzej in ohranitev kulturne dediščine, lahko imenujemo za drugega ustanovitelja ptujskega muzeja.

Žar, strast, volja, navdušenje – čustva, ki jih izžareva 25-letni Gašper Mlakar, ko govori o krčmi Janževina, ki se ponosno razgleduje na okoliške haloške griče. Prvič je na Janški Vrh prispel še kot pubertetnik in seveda ga zarasle strmine, ki so zahtevale le delo, niso prevzele. Danes, pravi Gašper, razume, zakaj je oče Franc Mlakar izbral ta košček Haloz za snovanje nove zgodbe, ki spominja in opominja obiskovalce na bogato vinogradniško zgodovino Haloz. Toda pri vodenju krčme Gašper ni osamljen. »S partnerko Saro sva skupaj v tem in brez Sare se tega ne bi nikoli lotil,« je priznal.

Za nami je izredni in nekoliko skrajšani dobrodelni maraton Eno srce, ena Slovenija, ki ga je ekipa Radia 1 z Denisom Avdićem na čelu pripravila zaradi izrednih razmer, ki so jih za seboj pustile poplave. Znesek pa neverjeten! Zbrali skoraj dva milijona evrov.

Člani Turističnega društva Destrnik so pred dnevi populili lan, ki je letos rasel na treh njivah.

Čeprav je od silovitih in uničujočih poplav Drave minilo celo desetletje, je spomin na takratne dogodke še kako živ. Travma v ljudeh je ostala, marsikaj so se takrat naučili in danes na reko, ko narašča, gledajo drugače. Zavedajo se nevarnosti, ki jo lahko povzroči poplavna voda. Tudi službe zaščite in reševanja so od takrat bistveno bolj previdne, preudarne, delujejo preventivno. Ljudje so se dejansko samoiniciativno, glede na izkušnje, naučili, kako ravnati, ko se bliža visoka voda. Kaj pa država? Nič.

Obdelovalci in predelovalci lesa z največ 10 zaposlenimi lahko zaprosijo za nepovratna sredstva v višini od 15.000 do 70.000 evrov. Slovenski podjetniški sklad (SPD) je v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport pred kratkim razpisal finančne spodbude za mikro podjetja v lesarstvu v višini 1,8 milijona evrov.

Občina Podlehnik je nedavno podpisala pogodbo z Ministrstvom za naravne vire in prostor za sofinanciranje sanacije plazu Ložina. Ministrstvo naj bi zagotovilo 426.590 evrov, preostanek bo primaknila občina.

Letošnje poletje zaznamujejo številne vremenske neprilike in izredne razmere, ne le doma, ampak tudi marsikje po svetu, tudi na destinacijah, ki so jih Slovenci izbrali za počitnikovanje.

V krajih ob Dravi od Hajdine do Središča ob Dravi se je zjutraj oglasila gasilska sirena in naznanila konec nevarnosti poplav.

Ledena zrna so se v ozkih pasovih znesla tudi nad vinogradi v Halozah. »Grozdje in listje na desni strani, torej na strani, od koder je nevihta prišla, sta uničena,« je dejal Franc Vaupotič, medtem ko je s sinom Miho kazal posledice nočnega besnenja narave. Rjave jagode, razcefrano listje in obtolčen les, škoda je velika, a na pomoč države ne računajo.

V teh, vendarle sončnih dneh, je stekla sanacija po katastrofalnem neurju na območjih Koroške in Savinjsko-šaleške regije. Roko pomoči so ponudili tudi prostovoljni gasilci, srce in hrbtenica civilne zaščite. Danes so v Savinjski regiji rokave zavihali gasilci iz Podravja.

Občini Videm je v drugem poskusu le uspelo najti izvajalca za izgradnjo modularnega vrtca na Selih. »Na razpis smo prejeli dve ponudbi, sedaj pa sledi pregled dokumentacije, tako da uradnih informacij o izbiri izvajalca še ne morem podati,« je dejal župan Brane Kolednik.

Pri Lorbekovih že nekaj časa nimajo mirnega spanca – zaradi nenehnega deževja so se premaknile večje količine zemljine, ki zdaj ogrožajo njihov dom.