Dvorano ormoškega gradu, ki je večinoma namenjena občinskim svetnikom, so tokrat napolnili mladi parlamentarci iz osnovnih šol občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž.

V KUD Vitomarci so obletnico rojstva generala in pesnika Rudolfa Maistra obeležili v športnem duhu – peš so jo mahnili proti Zavrhu.

Rotary klub Ptuj je že peto leto zapored ob materinskem dnevu obdaril matere iz Spodnjega Podravja.

Že zadnji dve leti se vinogradniki oz. vinarji soočajo s pomanjkanjem grozdja, posledično prehitro kopnijo tudi zaloge. Stanje odraža miselnost preteklih let, ko je država spodbujala zelene trgatve, krčitve vinogradov, ko so prenizke odkupne cene imetnike vinogradov le utrdile v prepričanju po opustitvi dejavnost. Svojo vlogo je odigrala tudi zlata trsna rumenica, ki zaradi preteklih napak vinogradnikov in državnih odločevalcev sedaj povzroča resno gospodarsko škodo, predvsem na Ormoškem, a tudi drugi vinorodni okoliši niso izjema.

Občani Ormoža, Središča ob Dravi in Svetega Tomaža so minulo soboto pobirali odvržene odpadke v svojih lokalnih skupnostih.

Po presmecih velikanih sta znani dve vasi občine Gorišnica, in sicer Mala vas in Zamušani. Tudi letos tako v eni kot drugi vasi niso obsedeli križem rok, ampak so zavihali rokave in izdelali presmeca velikana.

Občina Gorišnica ima novo pridobitev. Preko javnega naročila so pred kratkim kupili traktor blagovne znamke John Deer za potrebe režijskega obrata. Vrednost investicije znaša okoli 217.000 evrov z DDV

Večletno dobro sodelovanje in prijateljstvo sta Zavod Dornava in ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj obogatila z razstavo ob svetovnem dnevu downovega sindroma, ki so jo odprli 21. marca na hodniku šole. Razstava je tudi plod sodelovanja in združenih moči učiteljic in učencev Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marjana Borštnarja Dornava ter učencev in učiteljev ZGŠ, ki v zavod vsako leto prinašajo veselje z glasbo.

Obreški gasilci sicer vsako leto rušijo rekorde z dolžino presmeca, ki ga izdelajo, a letošnji je nekaj posebnega.

V Ljubstavi sredi Haloz, kjer naj bi zraslo 37 rastlinjakov za gojenje jagodičevja, dišavnic in zelišč, so do zdaj zrasle le konstrukcije s fotovoltaičnimi paneli, ki so obdani z ograjo in kamerami. Mitja Hertiš, direktor podjetja Evrokredit, ki je investiralo na zemljišču, sicer v lasti kmeta iz Cirkovc, napoveduje: »Začetek obdelave kmetijskega zemljišča je v teku, predvideno je v začetku aprila 2024.«

Kar nekaj cest in ulic je na Ptuju, za katere je bila v zadnjem času predlagana postavitev t. i. ležečih policajev. Med zadnjimi so jih postavili v naselju Bratje Reš, v Pivkovi ulici, a so jih po zelo kratkem času zamenjali. Nove ovire, postavljene prejšnji teden, so po mnenju mnogih voznikov in stanovalcev preveč agresivne in previsoke, posledično se je precej prometa preusmerilo v vzporedne ulice. „Zamenjava je bila popolnoma nepotrebna in nesmiselna! Omejitev na tem odseku je 30 km/h, že doslej si moral voziti bistveno počasneje, zdaj se moraš ustaviti. Dosegli so le to, da se zdaj večina vozi po sredinskih ulicah, kjer pa je še bistveno več otrok,“ pravi ena izmed stanovalk.

Ob prvih napovedih izgradnje optičnega omrežja po Halozah do vsakega naslova so bili predvsem Haložani, ki poznajo svoj teren in stroške dela, skeptični. Obenem sta se pojavila seznama belih in sivih lis ter zaveza, da bo sprva 85 % naslovov, nato 80 % naslovov na belih lisah, torej na območjih, kjer ni tržnega interesa po gradnji optičnega omrežja, z optiko pokritih ob pomoči državnih razpisov. Za območje Haloz in dela Podravja se je za izgradnjo optičnega omrežja prijavilo podjetje Rune Enia. Zadnje informacije so, da naj bi podjetje odstopilo od dela pogodb za izgradnjo optičnega omrežja. Koliko naslovov bodo izpustili, v katerih krajih ali občinah ne bodo gradili, ne razkrivajo.

Problem parkiranja v ptujskem mestnem jedru, pa tudi izven njega, se z leti ne rešuje, pač pa le še poglablja. V centru mesta je bistveno premalo parkirnih mest. Pogosto je treba narediti kar nekaj krogov, da „ujameš“ kakšnega, obstoječa parkirišča pa marsikje niso primerna, bodisi so preozka bodisi je treba parkirati v lužah. Preverili smo kratkoročne načrte na tem področju.  

Čebelar Jože Horvat iz Muretincev ima čebele na več lokacijah. Pred nekaj dnevi pa je opazil, da na stari kmetiji v Bukovcih manjkata dva panja s čebelami. Bil je šokiran in ogorčen, saj se mu je rop zgodil že nekajkrat. Tokrat se je odločil za prijavo na policijo, vendar veliko upanja, da bi njegove čebele lahko našli, nima.

Na obrobjih mestnih središč ali na strateških lokacijah so v zadnjih letih zrastli številni trgovski centri ali trgovine tujih trgovskih verig. Ob spremenjenih kupnih navadah, vse višjih obratovalnih stroških in strožjih predpisih je posledično marsikateremu trgovcu v mestnem jedru in na podeželju že pošla sapa. V Kmetijski zadrugi Ptuj za zdaj še ohranjajo mrežo prodajaln z živilskim in kmetijskim blagom, a kako gosta bo ta mreža, ne upajo napovedovati. »Samo zapiranje ni odvisno od nas, temveč je odvisno od prebivalstva, ki živi v okolici poslovalnice. Skratka, če bodo poslovalnico obiskovali, jo bodo imeli,« pravijo v KZ Ptuj.

Učenci OŠ Mladika imajo velik interes za prepevanje. Trenutno na šoli delujejo kar trije pevski zbori. Najbolj množičen je otroški, ki združuje okoli 50 mladih pevcev in pevk. Konec aprila se bodo udeležili mednarodnega tekmovanja otroških pevskih zborov na Slovaškem.

S prvim marcem je Center za socialno delo Spodnje Podravje dobil novo direktorico, Valerijo Ilešič Toš. Gre za dosedanjo pomočnico dolgoletnega direktorja Mirana Kerina.

Z ustanovitvijo novega ptujskega skupnega javnega zavoda se je spremenilo tudi število članov v svetu zavoda. Ta po novem šteje devet članov, večinski vpliv ima občina, ki je svojo peterico že izbrala. To pa še zdaleč ni nepomembna odločitev.

Letno bi plačali »za eno kavo« več.

Slovenska sodišča še vedno procesirajo primere, ki so v sodne dvorane prišli pred letom 1999.