Po zadnjih podatkih je v Sloveniji registriranih 263 socialnih podjetij, od tega 60 v podravski regiji. Čeprav imajo v imenu besedo »socialno«, to ne pomeni, da živijo izključno na račun državnih podpor, temveč je osnovna razlika med klasičnim in socialnim podjetjem, da slednje ni ustanovljeno z namenom pridobivanja dobička. Med bolj znanimi na ptujsko-ormoškem območju je zagotovo Center ponovne uporabe Ormož, ki ima več poslovnih enot. Med podjetnejšimi je tudi Eko Prlekija pod taktirko Urške Hojnik in Boštjana Kosca.

Svetniki so soglasno potrdili predlagani osnutek občinskega proračuna za prihodnje leto, ki ga bo župan Mirko Cvetko predstavil tudi na zboru občanov.

Župan občine Juršinci Robert Horvat je že nekajkrat poudaril, da bodo prioriteta naslednjega proračuna vlaganja v osnovno šolo. Zaradi zamakanja morajo popraviti streho, ob tem pa se še vedno odločajo, ali iti z investicijo sočasno v gradnjo dodatnih učilnic ali pa ostati samo pri strehi.

V blokovskem naselju Kidričevo so se zelo razveselili novih igral, ki jih je uredila občina.

O šolskih prevozih se zadnji časi veliko govori, saj predstavljajo vse večje breme za občinske proračune. V večini občin imajo poleg rednih avtobusnih linij tudi izredne, ki v šolo in iz nje vozijo otroke. Zaradi negotovega gospodarskega stanja, pa tudi kritičnega pomanjkanja šoferjev avtobusov, je država pred odločitvijo, ali bo še dovolila kombinacijo šolskih in rednih linij, občine pa že tudi same razmišljajo o zmanjševanju stroškov in preverjajo, ali so pri njih res potrebne vse obstoječe šolske linije.

Svetniki so potrdili investicijsko dokumentacijo za obnovo atletske steze, ki obkroža destrniško nogometno igrišče. Občina se namreč s projektom lahko prijavi na aktualni razpis Fundacije za šport; če bodo uspešni, bo Fundacija sofinancirala polovico investicije, ki je ocenjena na dobrih 57.000 evrov, drugo polovico (28.500 evrov) pa občina.

Plače so vedno občutljiva tema, kar se je pokazalo tudi v Vidmu. Občinski delavci so bili namreč v minulih dneh, po objavi informacije s seje občinskega sveta, da se je masa plač povečala za kar četrt milijona evrov, deležni kritik in žaljivk. Te so neupravičene, saj v proračunu prikazana masa plač temelji na predvidevanjih oz. izračunih ob predpostavki, da je v občinski upravi zaposlenih 23,5 delavca in ne 16,5, kot jih dejansko je. Letos bodo za plače v Vidmu tako porabili 100.000 evrov več kot lani.

Za plače javnih uslužbencev bo Mestna občina Ptuj v naslednjem letu namenila skoraj devet milijonov evrov. Ob skupno 30-milijonskem proračunu je to izjemno velik delež in predstavlja skoraj tretjino vsega razpoložljivega denarja. Vsak dogovor države s sindikati, podražitev storitev institucionalnega varstva, vrtca, pa tudi dodatno zaposlovanje se odraža na občinskih proračunih in nižanju deleža sredstev, namenjenega investicijam.

Neurja so v štirih mesecih na območju Podravja povzročila za vsaj 30 milijonov evrov škode na javni infrastrukturi, objektih in kmetijskih zemljiščih. Polovica škode je nastala na območju Cirkulan, kjer je občinska komisija ocenila, da je od začetka maja do vključno 4. avgusta nastalo za 18 milijonov evrov škode. In čeprav je že ocenjena škoda izjemna, bodo stroški sanacije še mnogo višji, prav gotovo pa tudi dolgotrajni.

Zavod za zdravstveno zavarovanje bo začel pošiljati odločbe o vključenosti v zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, so bili naslovi, ki so konec minulega tedna preplavili medije. Večina bralcev tem člankom verjetno ni namenjala posebne pozornosti, saj naslovi niso bili bombastični ali provokativni, takšni, ki bi pritegnili. Gre pač za odločbe, ki jih bodo poštarji pustili v naših poštnih nabiralnikih; tako kot spomladi pustijo odločbe o dohodnini.

Med delodajalci, ki nujno potrebujejo dodatno delovno silo, je tudi ptujski dom upokojencev. Enoto v Žabjaku bodo lahko zapolnjevali glede na to, kako uspešni bodo pri pridobivanju kadra. Tega so iskali tudi v Bosni in Hercegovini, v kratkem bodo zaposlili sedem novih sodelavk, dogovarjajo se še z dvajsetimi. Na pomoč jim je priskočilo tudi podjetje Špedicija Goya. Kar nekaj težav pa imajo z iskanjem stanovanjskih kapacitet, ki so v mestu zelo omejene.

Martinovo jutro se zaradi dežja resda ni začelo najbolje, a je kmalu posijalo sonce in s prijetno toplimi žarki za november obiskovalce dobesedno vabilo, da se udeležijo katere od prireditev.

Minuli konec tedna je potekalo najbolj množično krščevanje na Slovenskem. Na žalost cerkvene statistike ne otrok, temveč mladega vina. Krščevali, praznovali so v domala vseh občinah, in to večkrat.

Za Štajerce je martinovanje prav poseben praznik. Tudi letos so ga na Ptuju obeležili pestro in svečano. Hkrati je to čas malega fašenka, ko dolžnost za dve leti prevzame novi princ ptujskega karnevala. V soboto, 11. novembra, je kot 19. princ zaprisegel Francesco Guffante, mestni sodnik, Marko Šamperl.

Na Hajdini so na martinovo soboto ustoličili kletarja letnika 2023. Ceremonial v farni cerkvi sv. Martina je nadvse slovesen, sodelujoči so v posebnih slavnostnih uniformah. Letošnja prireditev Iz mošta vino, pridi na Hajdino je bila že 28. po vrsti.

V cerkvi sv. Jurija je že tradicionalno 3. novembra, na praznik ptujskega škofa in mučenca sv. Viktorina, ki je bil prvi razlagalec svetopisemske knjige v latinskem jeziku, potekala slovesna maša.

V jeseni življenja ljudje potrebujejo druženje, lepo besedo in sočutje. V ta namen občina Podlehnik pripravlja tradicionalna srečanja starejših občanov. Tudi letos je bilo veselo.

Člani in članice Občinskega odbora Rdečega križa (OO RK) Gorišnica so se tudi letos dokazali s svojo požrtvovalnostjo in pomočjo. Vključili so se v akcijo Drobtinica, aktivirali pa so se tudi po poplavah, ki so prizadele gorišniške obdravske vasi.

Občina Videm premore kar dva poslanca, Suzano Lep Šimenko in z letošnjim letom še Tomaža Laha, po rodu Mariborčana, ki je bil v štajerski prestolnici tudi izvoljen. Poslanec stranke Gibanje Svoboda, do lanskih volitev zaposlen v Agenciji za energijo v Mariboru, nekdanji vinogradnik in čebelar, pravi, da bo pomagal pri načrtovanju in reševanju občinskih projektov na državni ravni, pomembno orodje poslanca pa da so še poslanska vprašanja.

V prvih jesenskih dneh letošnjega leta se je upokojila Liljana Klemenčič, višja knjižničarska referentka, vodja mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, naša in vaša pravljičarka, mama Bralne značke za odrasle. Vedno znova poudarja, da je branje najboljša telovadba za možgane.