Zunanji termalni park Term Ptuj so 3. septembra zaprli. Slabo vreme je nekoliko vplivalo na slabši obisk junija in julija, so pa izjemno zadovoljni z avgustovsko statistiko, ki je veliko boljša kot lanskoletna.
V času, ko je globalna politika odkrito priznala podnebni zlom in bi moralo biti sveto varovanje vsega, kar je še zelenega in živega na Zemlji, ima župan občine Hoče–Slivnica Marko Soršak namen posekati najdaljši lipov drevored v državi. Urejali bi novo tematsko in pohodno pot, davek projekta je posek celega drevoreda. Čeprav v projektu niti ne omenjajo celovitega poseka starih dreves, temveč ves čas omenjajo obnovo drevoreda. In ne le to, v projektni dokumentaciji je celo jasno zapisano, da je pri drevesih, ki se bodo ohranjala ali sadila na novo, treba prilagoditi izvajanje gradbenih del in tudi sama saditvena dela.
Pred dvema letoma se je v Stopercah rodila ideja o povezavi pridnih rok mladincev in mladenk iz Majšperka pod okriljem Haloške delovne brigade. Ideja je padla na plodna tla in letos so se brigadirke in brigadirji povezali že v tretji prostovoljni akciji pomoči okolju, društvom, posameznikom.
Devetega septembra je ptujska galerija Luna praznovala drugi rojstni dan. Ob tej priložnosti so odprli razstavo mednarodno uveljavljenega slikarja Gregorja Pratnekerja, ki živi in ustvarja v Mariboru. To je njegova tretja razstava na Ptuju, na kateri lahko občudujemo slikarjev utrip narave. Motive za svoja dela črpa iz narave.
Občina Ormož je objavila razpis za podelitev štipendij in drugih študijskih pomoči za letošnje šolsko oziroma študijsko leto.
Propadi slovenskih industrijskih gigantov v času po osamosvojitvi Slovenije, kot so Tam, Litostroj, Mura, so leta polnili medijski prostor, a še zdaleč niso bili edini, ki so povzročili velike socialne stiske.
Na novem kolesarskem mostu čez Pesnico, ki teče zraven tistega za motorni promet, je potekala slovesnost ob odprtju kolesarske povezave Trnovska vas–Drbetinci.
V Miheličevi galeriji so odprli gostujočo razstavo Mestne galerije Nova Gorica z naslovom Pošasti so ljudje. Gre za skupinsko razstavo sodobne slovenske umetnosti, na kateri razstavljajo Mirsad Begić, Goran Bertok, Saša Bezjak, Andrej Brumen Čop, Tina Dobrajc, Mito Gegič, Milan Golob, Natalija Šeruga Golob, Zdenko Huzjan, Marko Jakše, Janez Kardelj, Mateja Kavčič, Betina Habjanič in Karin Vrbek, slovenski umetniki različnih generacij in umetniških stilov.
Letošnje, 21. Ptujske grajske igre so prvič potekale na dvorišču ptujskega gradu, na zgornji ploščadi, spodnja pa je gostila tržničarje, srednjeveške obrtnike.
Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje (LEA) je trenutno brez vodstva. Gre za zavod, ki ga je ustanovila Mestna občina Ptuj leta 2007. Za direktorski stolček naj bi bilo kar nekaj interesa.
Bralna pismenost slovenskih četrtošolcev je v upadu. To je pokazala mednarodna raziskava bralne pismenosti PIRLS 2021, ko jo izvajajo na vsakih pet let. Slovenski učenci so vse od leta 2001, ko se je raziskava začela, dosegali višje povprečne bralne dosežke, v tokratni raziskavi pa so dosegli 23 točk manj kot leta 2016. Rezultati so skrb vzbujajoči, saj sta večji upad zabeležila le še Azerbajdžan in Južna Afrika.
Župani občin Spodnjega Podravja so se v začetku tedna srečali na seji kolegija. V ospredju razprave so bili večni projekti: regijski vodovod, poplave Drave in ptujska obvoznica.
Sveta zavoda ptujske Osnovne šole (OŠ) Breg je maja letos objavil razpis za prosto delovno mesto ravnatelja oz. ravnateljice. Zanimanja za to delovno mesto takrat med zaposlenimi na šoli ni bilo, saj se je prijavila samo ena kandidatka iz Maribora, nato pa je iz osebnih razlogov odstopila. Na drugi razpis, ki je bil objavljen avgusta, pa sta prispeli dve vlogi.
»Ni pomembna hitrost, pomembna je smer,« je v občinski zbornik pred leti zapisala Darinka Fakin, dolgoletna županja, z letošnjim letom tudi častna občanka občine Majšperk. Njena misel je bila rdeča nit osrednje proslave ob občinskem prazniku, ki je kronala tritedensko praznovanje in sklenila bogato bero športnih, kulturnih in drugih družabnih prireditev.
Svetniki občine Kidričevo so 7. redno sejo z 11 točkami dnevnega reda končali v eni uri. Med drugim so govorili o razširitvi dejavnosti občinskega podjetja Vzdrževanje in gradnje, povišali cene varstva otrok v Vrtcu Kidričevo, potrdili investicijski program za nov vrtec v Lovrencu in odločili o prodaji zemljišč za industrijsko dejavnost pri gramoznici Lovrenc, v kateri so bile gume.
Bližajoči se konec poletja je na Destrniku čas, ko se prebivalci posameznih vasi ob dobri jedači in pijači srečajo, pogovorijo in nasmejijo.
Pred vrati je spravilo koruze, ki jo bo, tako kot vsako leto, odkupovala tudi Perutnina Ptuj. Med kmetovalci pa so se v zadnjem obdobju začele širiti neresnične informacije, da naj bi ptujski živilski gigant letos zavračal koruzo z višjo stopnjo vlažnosti. Serhii Danilevych, direktor nabave krmilnih komponent v Skupini PP, tovrstne dezinformacije odločno zanika. Povedal pa je tudi več o novostih na področju nabave žit.
Osnovna šola je za starše vedno večji finančni zalogaj. Nakup delovnih zvezkov, šolskih potrebščin, tabori, ekskurzije, razni tečaji – vse to stane in bremeni družinski proračun. In če k vsemu temu prištejemo še podražitve energentov in vseh drugih osnovnih življenjskih dobrin, so razmere marsikje alarmantne. Med tistimi, ki so jih vse podražitve najbolj udarile po žepih, so številne družine srednjega razreda, ki s prihodki komaj shajajo, po drugi strani pa za evro ali dva presegajo cenzus in niso upravičene do raznih subvencij. Z letošnjim šolskim letom se je že podražila šolska malica, ponekod tudi kosila oz. se bo to zgodilo drugo leto.
Ivan Rakuša iz Gabrnika v občini Juršinci je tisti možakar, ki je na novozgrajeno kolesarsko stezo navozil kupe zemlje. Zakaj je to naredil, je povedal jasno in enostavno – ker je v zemljiški knjigi še vedno vpisan kot lastnik in ker mu občina zemlje za kolesarko še ni plačala.
Občina Podlehnik zaključuje sodno bitko proti nekdanjemu občinskemu pogodbeniku Stanislavu Plavčaku. Pristala je na pobot. S tem tudi zapira zadnje poglavje več kot desetletje dolge zgodbe, katere tvorec je bil nekdanji računovodja Rajko Prelog, ki je na račune treh podjetnikov neupravičeno nakazal okrog 180.000 evrov.
