Po dobrih dvajsetih letih se iz Zavrča poslavlja Tuš. Strah, da bi Zavrčani ostali brez lokalne trgovine, je odveč. Konec oktobra bo namreč v istih prostorih zaživela Sparova franšiza.

Ptuj sicer nima veliko kamnitih skulptur (spomenikov) na zelenicah. Opazno pa je, da tam, kjer so, nekatere vidno propadajo.

Danska naj bi kot prva država uvedla davek emisije ogljikav kmetijstvu, s čimer bi obdavčila predvsem govedorejce, denar od nove takse pa namenila za pogozdovanje, urejanje mokrišč in izvajanje drugih 'zelenih' investicij. »Drugim državam bomo navdih,« so napovedali danski politiki.

Vprašanje (ne)delovanja zapornic na železniškem prehodu v Mihovcih, o čemer smo nedavno pisali, okoliškim stanovalcem in tistim, ki glavno cesto Ormož–Gorišnica–Ptuj dnevno uporabljajo, ne da miru. »Kaj, če se zgodi nesreča in ugasne življenje? Takrat poti nazaj ni več. Zakaj v Mihovcih niso zgradili podvoza ali nadvoza?« opozarjajo na terenu. Posebej grenko je dejstvo, da je podvoz najprej bil v načrtu, a so ga kasneje črtali.

Leto dni je minilo, odkar so v Dornavi javnosti predstavili obnovljeno oranžerijo v sklopu grajskega posestva. Po protokolarnem dogodku so vrata oranžerije ostala zaprta.

Zaselek Čreta je del Krčevine pri Vurbergu in eno od območij, kjer Drava redno poplavlja. Po pripovedovanju domačinov je bilo najhuje leta 2012, ko jim je poplavna voda zalila stanovanja. Napeto je bilo tudi lani avgusta, ko je voda ponovno vdrla v objekte, a k sreči ni zalila stanovanj, čeprav je vztrajala kar tri dni. Z vlago v zidovih, ki je ostala po poplavah, imajo domačini še danes težave. Krajani ob napovedi visokih vod trepetajo za svoje imetje. Drava jim je v preteklih letih povzročila ogromno škode.

Danes se je začela evropsko usklajena preventivna akcija Hitrost, v okviru katere policisti izvajajo poostren nadzor hitrosti. Policijske enote bodo na nekaterih relacijah postavile tudi več zaporednih policijskih kontrol, zato bodo lahko vozniki na svoji poti tudi večkrat kontrolirani.

Po lanskih in letošnjih neurjih s poplavami in plazovi, med katerimi je tudi tisti, ki grozi, da bo središče občine zgrmelo proti Trojiškemu jezeru, imajo v Sveti Trojici nove in nove težave.

Policisti so bili včeraj zgodaj zjutraj obveščeni o kaznivem dejanju ropa in drzne tatvine na Ptuju.

Na slemenu hriba, ki sicer razmejuje občini Makole in Majšperk, krajane z ene in druge strani že stoletja povezuje cerkev sv. Ane. Skromna cerkvica, zgrajena okrog leta 1300, s kamnitimi tlemi in svečami, ki poleg oken edine dajejo svetlobo.

Nekaj manj kot 35.000 evrov je občinski proračun stal nakup lahkega tovornega vozila.

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) je že 26. leto zapored opravilo popis belih štorkelj v Sloveniji, pri tem pa jih je letošnje leto presenetilo z novimi rekordi. Zabeležili so namreč največ gnezdečih parov in največ mladičev bele štorklje doslej.

Posledice prenatrpanosti slovenskih zaporov in slabe plače paznikov se kažejo tudi na delu sodišč. Pazniki zaradi kadrovske stiske ne izvajajo privedb obdolženih, posledično sodišča ne morejo opraviti obravnav. Na Ptuju je po besedah predsednice okrožnega sodišča Albine Hrnec Pečnik od lanskega do letošnjega julija odpadlo 25 kazenskih obravnav, v posamezni zadevi tudi večkrat.

Pet let po prvi požarni brambi, ki so jo leta 1869 ustanovili Metličani, je tudi v tedanjem trgu Sveti Lenart v Slovenskih goricah nastalo društvo, predhodnik današnjega PGD Lenart.

Na festivalu mitraizma, ki poteka na Ptuju, so njegovi snovalci ob predstavitvi povedali, da je njihov cilj povečati vedenje o mitraizmu in ptujskih mitrejih, izjemnem bogastvu, s katerim se lahko pohvalijo le redki na svetu, hkrati pa povečati tudi obisk teh znamenitosti. O Ivanu Tušku, upokojenem arheologu, konservatorju svetniku, edinem še živečem arheologu na svetu, ki je odkril zadnji ptujski mitrej, so govorili kot o svetovni legendi. Na Ptuju so do danes odkrili pet mitrejev. Mitrov kult je bil v Petovioni najbolj razširjen v 3. stoletju, ko se je mesto širilo in pridobilo nove prebivalce.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je konec minulega tedna objavilo javni razpis za podintervencijo izmenjava znanja in prenos informacij za leti 2024 in 2025. Višina razpisanih nepovratnih sredstev znaša 1,5 milijona evrov. Objavilo je še razpisa za odpravljanje zaraščanja in za usposabljanje svetovalcev.

Snovalci umirjanja prometa so prepričani, da so hitrosti vožnje na slovenskih avtocestah previsoke, zato so na štirih odsekih predvideli sekcijsko merjenje hitrosti. Nobeno presenečenje pa ne more biti, da so vsi odseki blizu prometno vroče točke Ljubljane, čeprav se ravno tukaj na naših cestah največkrat stoji v kolonah.

V Podlehniku so pretekli mesec slovesno odprli cestni odsek pri križišču Ložina–Brezova Gora, ki so ga že od leta 2020 ogrožali zemeljski plazovi. »Veliko nam pomeni, da je projekt končan, ne le domačinom, temveč vsem uporabnikom te poti med mejnim prehodom v Gruškovju in Zgornjim Leskovcem,« je dejal domačin Janez Podgoršek.  

Čeprav se število nedovoljenih vstopov v Slovenijo v primerjavi z lanskim letom povečuje, porast ni tako drastičen, da bi morala država odpirati nove lokacije za namestitev ilegalnih migrantov, ki zaprosijo za mednarodno zaščito.