Slovenija: Bolniške odsotnosti vedno večji problem
Bolniške odsotnosti za delodajalce in državo predstavljajo veliko finančno breme. Iz leta v leto narašča tako število izgubljenih koledarskih dni zaradi bolniške odsotnosti kot zaposlenih, ki manjkajo na delovnem mestu. Prav zato se na tem področju obetajo zakonodajne spremembe, ki bi naj poenotile postopke.
Zadnji podatki, ki jih je objavil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), so za leto 2022. Zaradi bolniške odsotnosti je bilo pri zaposlenih delavcih izgubljenih skoraj 20,5 milijona koledarskih dni, vsak zaposleni je bil v povprečju nezmožen za delo 21,6 dneva, kar predstavlja 5,9 % izgubljenih koledarskih dni v letu 2022.
Primerjava podatkov za zadnjih deset let kaže ogromen porast na tem področju. Izgubljeni koledarski dnevi so v desetih letih narasli s skoraj 15 na dobrih 21 dni. Zmanjšalo se je le trajanje bolniških odsotnosti. Najdlje so z delovnega mesta v povprečju odsotni tisti, ki se zdravijo za neoplazmo (rakasta obolenja, tumorji ...), na drugem mestu so poškodbe in zastrupitve pri delu, na tretjem bolezni, povezane z nosečnostjo in poporodnim obdobjem, precej dolgo trajajo tudi odsotnosti, ki so posledica duševnih težav, povprečno 57 dni je trajanje ene odsotnosti, pri bolezni obtočil pa je ta doba približno teden dni krajša.
Bolniške odsotnosti na NIJZ spremljajo tudi po panogah, najdaljše so v kmetijstvu, lovu, gozdarstvu in ribištvu, sledijo gradbeništvo, rudarstvo, gostinstvo in nato promet in skladiščenje. Zanimiva je primerjava povprečnega trajanja ene odsotnosti po regijah. Vzhod države pri tem precej prednjači.
Mlajši so bolniško odsotni praviloma krajši čas
Sprememba zakonodaje za manj bolniških odsotnosti
Preberite več v Štajerskem Tedniku
